Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1861 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar JOŽEF PETKOVŠEK. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
GVIDO VESEL je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.
Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Rudarski strokovnjak JOŽE DUHOVNIK je iz montanistike doktoriral leta 1942 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je delal kot pomočnik glavnega geologa v rudniku v Zvečanu blizu Kosovske Mitrovice, po njej pa je do leta 1982 na ljubljanski tehniški fakulteti predaval kristalografijo, mineralogijo, petrografijo, diferenciacijo magme in geologijo nafte.
Bil je strokovni in nato znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter strokovni sodelavec pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Objavil je vrsto člankov in razprav s področja mineralogioje, petrografije in vede o rudiščih. Leta 1966 je na povabilo organizacije UNESCO sodeloval v New Yorku na simpoziju o nastanku plastovitih rudišč svinca, cinka, barita in fluorita. Jože Duhovnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mevodah.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1861 se je na Verdu pri Vrhniki rodil slikar JOŽEF PETKOVŠEK. Šolal se je v Ljubljani, Münchnu, Benetkah in Parizu. Še preden je dopolnil trideset let, so se mu pojavila prva znamenja duševne bolezni in od takrat je živel med bolnišnico za duševne bolnike in domom. V začetku je slikal pod vplivom italijanskih in francoskih žanrskih realistov, nato pa se je približal impresionizmu. Njegovo osrednje delo je avtobiografska slika “Doma” – hrani jo ljubljanska Narodna galerija. Za življenja kot slikar ni bil cenjen; slovenski umetniki so ga začeli upoštevati šele po smrti, zlasti Rihard Jakopič in Ivan Cankar. Pozneje so Jožefa Petkovška priznali kot predhodnika ekspresionizma in začetnika eksistencialno občutenega slikarstva, tako imenovanega temnega modernizma.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajale za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
—–
GVIDO VESEL je pred drugo svetovno vojno obiskoval trgovske in zadružne tečaje v Trstu, zaradi ilegalnega delovanja in podpiranja članov revolucionarne organizacije TIGR – Trst, Istra, Gorica, Reka – pa so ga zaprli. Leta 1928 je emigriral v Jugoslavijo in se vključil v sadjarsko in vrtnarsko zadrugo v Černomercu blizu Zagreba, nekaj let pozneje pa je tam organiziral in do leta 1946 vodil prvo jugoslovansko sadno plantažo.
Čez čas je blizu Ptuja ustanovil prvo slovensko sadno plantažo Osojnik ter kmetijsko delovno zadrugo Sloga (poznejši Agrokombinat) v Leskôvcu pri Krškem. Tam je med drugim vpeljal in preskušal ameriške sadne sorte, kordonske in goste gojitvene oblike ter dosegel velike in kakovostne pridelke sadja. Gvido Vesel se je rodil na današnji dan leta 1901 v Trstu.
—–
Rudarski strokovnjak JOŽE DUHOVNIK je iz montanistike doktoriral leta 1942 na tehniški fakulteti v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je delal kot pomočnik glavnega geologa v rudniku v Zvečanu blizu Kosovske Mitrovice, po njej pa je do leta 1982 na ljubljanski tehniški fakulteti predaval kristalografijo, mineralogijo, petrografijo, diferenciacijo magme in geologijo nafte.
Bil je strokovni in nato znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter strokovni sodelavec pri sestavljanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Objavil je vrsto člankov in razprav s področja mineralogioje, petrografije in vede o rudiščih. Leta 1966 je na povabilo organizacije UNESCO sodeloval v New Yorku na simpoziju o nastanku plastovitih rudišč svinca, cinka, barita in fluorita. Jože Duhovnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mevodah.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov