Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov