Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naravoslovec FERDINAND SEIDL je profesorski izpit za prirodopisno skupino opravil leta 1880 na univerzi v Gradcu, nato pa poučeval na državni realki v Gorici. Posebno se je posvetil meteorologiji, klimatologiji in seizmologiji, preučeval pa je tudi rastlinstvo, in to predvsem v alpskem svetu. Njegovo najobsežnejše poljudnoznanstveno delo v slovenščini je monografija “Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice”. Ob izidu je zapisal: “Ta knjiga se mi je zasnovala iz želje in s ciljem, da podam našim inteligentnim krogom zgled razvoja – geološkega in organskega – na podlagi vsestranskega motrenja male, pa krasne skupine slovenskih Alp.” Eden najpomembnejših naravoslovcev svojega časa na Slovenskem in tudi odločni zagovornik varstva narave Ferdinand Seidl se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Novem mestu.
—–
Generalmajor in vojni zgodovinar LADISLAV AMBROŽIČ NOVLJAN je leta 1928 končal učiteljišče v Ljubljani, leta 1952 pa Višjo vojaško akademijo v Beogradu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Dolenjskem, kjer je deloval v mladinskih naprednih društvih, bil član Sokola in se ljubiteljsko ukvarjal z letalstvom. Leta 1942 je kot aktivist Osvobodilne fronte odšel v partizane. Poveljniško pot je začel kot politkomisar, nato pa je bil med drugim komandant Dolenjske operativne cone, Gubčeve brigade ter načelnik glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Po kapitulaciji fašistične Italije je s skupino častnikov odšel na Primorsko, kjer je kot poveljnik operativnega štaba organiziral 9. korpus.
Po vojni je bil poveljnik mesta Ljubljana, namestnik poveljnika vojaškega letalstva Jugoslovanske ljudske armade, načelnik glavne uprave civilnega letalstva ter načelnik višje vojaške letalske akademije. Leta 1953 je bil zaradi kritičnosti do družbenih vprašanj demobiliziran in pozneje predčasno upokojen. Ustanovil je Letalsko zvezo Slovenije in bil njen prvi predsednik, posvetil pa se je tudi vojnemu zgodovinopisju. Ladislav Ambrožič Novljan je napisal šest monografij o partizanskih brigadah in dve knjigi spominov: “Po čem je zmaga” in “Pol stoletja pozneje”. Rodil se je na današnji dan leta 1908 v Čatežu ob Savi.
—–
Ameriški izumitelj ALEXANDER GRAHAM BELL je kot profesor za psihologijo govora na univerzi v Bostonu razvijal električni prenos govora. Med preizkušanjem aparata je na današnji dan pred 140-imi leti poklical asistenta, ki je bil oddaljen nekaj sob: “Gospod Watson, pridite sem, rad bi vas videl!” To so bile prve besede v zgodovini, prenesene po telefonu. Še istega leta je Ameriški patentni urad potrdil Bellov patent in v obrazložitvi poudaril, da gre za napravo, “ki telegrafsko prenaša zvok ob pomoči električnega valovanja”.
Bellov telefonski aparat je bil tudi velika privlačnost na razstavi v Philadelphiji, ki so jo nekaj let pozneje pripravili v počastitev stoletnice razglasitve ameriške neodvisnosti. Brazilski cesar Pedro II., ki jo je obiskal, je bil tako presenečen, da je izpustil slušalko in zavpil: “Govorí!” Pospešeno se je začela razvijati telefonska industrija in v začetku prejšnjega stoletja je imel že vsak petdeseti Američan svoj telefon, njegov izumitelj Alexander Graham Bell pa je zaslovel po vsem svetu in seveda tudi obogatel.
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov