Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan pred 560-imi leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik dermatovenerolog HUGON ROBIČ je leta 1912 diplomiral v Gradcu, pozneje pa se je na Dunaju izpopolnjeval še iz urologije in serologije. Po prvi svetovni vojni je v splošni bolnišnici v Mariboru ustanovil oddelek za kožne in spolne bolezni in brezplačni ambulatorij za zdravljenje spolno bolnih in prvo serodiagnostično postajo v Sloveniji. Oddelek je oskrbel z aparaturami za fizikalno zdravljenje kožnih bolezni, pozneje pa vpeljal še rentgensko zdravljenje; kot prvi v Kraljevini Jugoslaviji je zdravil sifilis z bizmutom. Sicer pa je organiziral zdravstevno prosvetno delo ter predaval doma in v tujini. Hugon Robič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gradcu v Avstriji.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na pravkar ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je slikar Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan pred 560-imi leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik dermatovenerolog HUGON ROBIČ je leta 1912 diplomiral v Gradcu, pozneje pa se je na Dunaju izpopolnjeval še iz urologije in serologije. Po prvi svetovni vojni je v splošni bolnišnici v Mariboru ustanovil oddelek za kožne in spolne bolezni in brezplačni ambulatorij za zdravljenje spolno bolnih in prvo serodiagnostično postajo v Sloveniji. Oddelek je oskrbel z aparaturami za fizikalno zdravljenje kožnih bolezni, pozneje pa vpeljal še rentgensko zdravljenje; kot prvi v Kraljevini Jugoslaviji je zdravil sifilis z bizmutom. Sicer pa je organiziral zdravstevno prosvetno delo ter predaval doma in v tujini. Hugon Robič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gradcu v Avstriji.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na pravkar ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je slikar Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov