Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan pred 560-imi leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik dermatovenerolog HUGON ROBIČ je leta 1912 diplomiral v Gradcu, pozneje pa se je na Dunaju izpopolnjeval še iz urologije in serologije. Po prvi svetovni vojni je v splošni bolnišnici v Mariboru ustanovil oddelek za kožne in spolne bolezni in brezplačni ambulatorij za zdravljenje spolno bolnih in prvo serodiagnostično postajo v Sloveniji. Oddelek je oskrbel z aparaturami za fizikalno zdravljenje kožnih bolezni, pozneje pa vpeljal še rentgensko zdravljenje; kot prvi v Kraljevini Jugoslaviji je zdravil sifilis z bizmutom. Sicer pa je organiziral zdravstevno prosvetno delo ter predaval doma in v tujini. Hugon Robič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gradcu v Avstriji.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na pravkar ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je slikar Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan pred 560-imi leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik dermatovenerolog HUGON ROBIČ je leta 1912 diplomiral v Gradcu, pozneje pa se je na Dunaju izpopolnjeval še iz urologije in serologije. Po prvi svetovni vojni je v splošni bolnišnici v Mariboru ustanovil oddelek za kožne in spolne bolezni in brezplačni ambulatorij za zdravljenje spolno bolnih in prvo serodiagnostično postajo v Sloveniji. Oddelek je oskrbel z aparaturami za fizikalno zdravljenje kožnih bolezni, pozneje pa vpeljal še rentgensko zdravljenje; kot prvi v Kraljevini Jugoslaviji je zdravil sifilis z bizmutom. Sicer pa je organiziral zdravstevno prosvetno delo ter predaval doma in v tujini. Hugon Robič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gradcu v Avstriji.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na pravkar ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je slikar Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov