Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan pred 560-imi leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik dermatovenerolog HUGON ROBIČ je leta 1912 diplomiral v Gradcu, pozneje pa se je na Dunaju izpopolnjeval še iz urologije in serologije. Po prvi svetovni vojni je v splošni bolnišnici v Mariboru ustanovil oddelek za kožne in spolne bolezni in brezplačni ambulatorij za zdravljenje spolno bolnih in prvo serodiagnostično postajo v Sloveniji. Oddelek je oskrbel z aparaturami za fizikalno zdravljenje kožnih bolezni, pozneje pa vpeljal še rentgensko zdravljenje; kot prvi v Kraljevini Jugoslaviji je zdravil sifilis z bizmutom. Sicer pa je organiziral zdravstevno prosvetno delo ter predaval doma in v tujini. Hugon Robič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gradcu v Avstriji.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na pravkar ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je slikar Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glasbenik, humanist in škof JURIJ SLATKONJA je leta 1495 omenjen kot ljubljanski kanonik ter dvorni kaplan in kapelnik. Cesar Maksimilijan Prvi mu je podaril veliko nepremičnin oziroma posesti; nekaj tudi na Kranjskem. Svoje cerkvene službe v teh krajih – bil je tudi novomeški in ljubljanski prošt – je opravljal prek namestnikov. Organiziral je cesarjevo glasbeno kapelo (poznejši znameniti Dunajski dečki) in vodil dvorno glasbeno ustanovo. Domnevno je bil tudi skladatelj; pripisujejo mu avtorstvo moteta »Vas sem izvolil izmed sveta«. Jurij Slatkonja se je rodil na današnji dan pred 560-imi leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik dermatovenerolog HUGON ROBIČ je leta 1912 diplomiral v Gradcu, pozneje pa se je na Dunaju izpopolnjeval še iz urologije in serologije. Po prvi svetovni vojni je v splošni bolnišnici v Mariboru ustanovil oddelek za kožne in spolne bolezni in brezplačni ambulatorij za zdravljenje spolno bolnih in prvo serodiagnostično postajo v Sloveniji. Oddelek je oskrbel z aparaturami za fizikalno zdravljenje kožnih bolezni, pozneje pa vpeljal še rentgensko zdravljenje; kot prvi v Kraljevini Jugoslaviji je zdravil sifilis z bizmutom. Sicer pa je organiziral zdravstevno prosvetno delo ter predaval doma in v tujini. Hugon Robič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gradcu v Avstriji.
—–
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel k temu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za “pesnika Pohorja”. Rodil se je na današnji dan leta 1893 v Rušah.
—–
Gledališka igralka MILENA GODINA se je izobraževala v mariborski gledališki šoli, ki sta jo ustanovila in vodila Janez Kovič in Vladimir Skrbinšek, nato pa je nastopala v mariborski Drami, Skopju in Banjaluki. Po koncu druge svetovne vojne je bila štiri leta angažirana v Skopju, potem pa se je vrnila na mariborske odrske deske. Igrala je raznovrstne vloge, njena najvidnejša pa je bila Mati Korajža v istoimenski igri Bertolta Brechta. Ker je bila tudi glasbeno izobražena, je pogosto natopala še v operetah in spevoigrah, igrala pa je tudi v nekaj filmih. Milena Godina se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Dražgošah nad Železniki rodil slikar GABRIJEL STUPICA. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor za slikarstvo na pravkar ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Že v petdesetih letih je začel razstavljati doma in v tujini ter prejel številne nagrade, med njimi štirikrat Prešernovo in Jakopičevo. 1986. leta je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Največje mednarodno priznanje pa je slikar Gabrijel Stupica doživel po smrti, leta 1994, ko so tuji selektorji njegova dela izbrali za razstavo “Evropa, Evropa” v Bonnu, najpomembnejšo predstavitev srednje- in vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja.
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov