Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvorni slikar, marinist in orientalist
Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika
Predstavnik ekspresionističnega pesništva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mornariški častnik in slikar Anton Perko se je leta 1866 udeležil znamenite pomorske bitke pri otoku Vis, kjer je sodeloval kot častnik pa tudi kot uradni risar, ki je sproti skiciral potek boja na morju. Upodobitve je pozneje dodelal v kombinirani tehniki svinčnika, tempere, akvarela in pastela ter ustvaril uprizoritve bitke. Izvirnike hranijo v Muzeju vojaške zgodovine na Dunaju. Dvorni slikar Anton Perko, eden naših redkih marinistov in orientalistov, se je rodil pred 190 leti (1833) v Podgrádu na Vranskem.
Pred 180 leti (1843) je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrditev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kulturni razvoj slovenskega naroda.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
Geograf, krasoslovec in jamar Ivan Gams je leta 1956 doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot znanstveni delavec je deloval na Inštitutu za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni. Njegovo osnovno znanstveno področje je bilo raziskovanje krasa in njegovih pojavov, velja pa tudi za avtorja vrste izvirnih ugotovitev, vezanih na kras. *Posnetek Bil je med pobudniki geomorfološkega kartiranja Slovenije in Jugoslavije ter vodja projekta geomorfološke karte Jugoslavije. Raziskoval je tudi klimatogeografske razmere v Sloveniji in gozdno mejo na Koroškem. V sedemdesetih letih se je usmeril v pokrajinsko ekologijo, raziskoval je poplavna območja in med prvimi tudi naravne nesreče pri nas. Profesor Ivan Gams, naš najbolj znan in upoštevan krasoslovec, se je rodil 5. julija pred 100 leti (1923) v Slovenj Gradcu.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dvorni slikar, marinist in orientalist
Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika
Predstavnik ekspresionističnega pesništva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mornariški častnik in slikar Anton Perko se je leta 1866 udeležil znamenite pomorske bitke pri otoku Vis, kjer je sodeloval kot častnik pa tudi kot uradni risar, ki je sproti skiciral potek boja na morju. Upodobitve je pozneje dodelal v kombinirani tehniki svinčnika, tempere, akvarela in pastela ter ustvaril uprizoritve bitke. Izvirnike hranijo v Muzeju vojaške zgodovine na Dunaju. Dvorni slikar Anton Perko, eden naših redkih marinistov in orientalistov, se je rodil pred 190 leti (1833) v Podgrádu na Vranskem.
Pred 180 leti (1843) je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrditev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kulturni razvoj slovenskega naroda.
Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.
Geograf, krasoslovec in jamar Ivan Gams je leta 1956 doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot znanstveni delavec je deloval na Inštitutu za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni. Njegovo osnovno znanstveno področje je bilo raziskovanje krasa in njegovih pojavov, velja pa tudi za avtorja vrste izvirnih ugotovitev, vezanih na kras. *Posnetek Bil je med pobudniki geomorfološkega kartiranja Slovenije in Jugoslavije ter vodja projekta geomorfološke karte Jugoslavije. Raziskoval je tudi klimatogeografske razmere v Sloveniji in gozdno mejo na Koroškem. V sedemdesetih letih se je usmeril v pokrajinsko ekologijo, raziskoval je poplavna območja in med prvimi tudi naravne nesreče pri nas. Profesor Ivan Gams, naš najbolj znan in upoštevan krasoslovec, se je rodil 5. julija pred 100 leti (1923) v Slovenj Gradcu.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov