Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar in grafik Božidar Jakac je študiral na akademiji v Pragi, potem pa je bil profesor risanja na gimnaziji v Ljubljani. Študijsko je potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. Od leta 1943 je bil v partizanih in je s svojimi deli postal kronist osvobodilne vojne. Po vojni je bil profesor za grafiko in rektor na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1949 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; bil je tudi član več tujih akademij. Imel je približno 200 samostojnih razstav in je dobil vrsto priznanj, med njimi nagrado AVNOJ-a in štirikrat Prešernovo. Božidar Jakac se je rodil leta 1899 v Novem mestu.

Brigadni general Mirko Rajh je leta 1907 v Mariboru končal kadetsko šolo in kot praporščak prišel v pehotni polk v Petrovaradinu. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Galiciji in Karpatih, na Rombonu in Javorščku, tam je bil tudi ranjen. Proti koncu vojne je postal poveljnik bataljona v 2. gorskem strelskem polku na soški fronti; udeležil se je tudi bitke na Piavi. Po zlomu Avstro-Ogrske je z generalom Rudolfom Maistrom sodeloval pri osvobajanju Maribora in v bojih na Koroškem. Pozneje je v vojski Kraljevine Jugoslavije s činom brigadnega generala postal poveljnik pehote v osiješki diviziji. Aprila 1941 bi se moral po kapitulaciji v Osijeku prijaviti okupacijskim oblastem, vendar je dan prej naredil samomor. General Mirko Rajh se je rodil leta 1887 na Moti pri Ljutomeru.

V obdobju "pomladi narodov" so Slovenci poleg političnega programa prvič oblikovali tudi zahtevo po slovenski univerzi ter jo občasno ponavljali vse do razpada habsburške države leta 1918. Na današnji dan leta 1919 pa je bil v začasnem narodnem predstavništvu le sprejet "zakon o univerzi v Ljubljani". Za oblikovanje in sprejetje tega zakona je bil najbolj zaslužen poverjenik za uk in bogočastje pri Narodni vladi doktor Karel Verstovšek. Leta 1919 je bilo ustanovljeno pet fakultet: teološka, pravna, filozofska, tehniška in medicinska. Predavanja so se po večini začela decembra istega leta, vpisanih pa je bilo približno 900 študentov.

Leta 1924 se je v Trstu rodila operna pevka in sopranistka Ondina Otta Klasinc. Študij petja je končala v rojstnem mestu, po uspehu na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano; od leta 1951 je kot svobodna umetnica gostovala skoraj po vsem svetu. Od leta 1958 do leta 1972 je bila prvakinja mariborske opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Njen repertoar je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja. *Posnetek  Za svoje delo je prejela številne ugledne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado.