Vladavina nemškega kralja in cesarja MAKSIMILIJANA I. v zadnjih desetletjih 15. in v prvih desetletjih 16. stoletja je pomenila nov vzpon Habsburžanov, ene največjih in najstarejših vladarskih dinastij v Evropi, ter širjenje njihove posesti in oblasti. Med drugim so si pridobili različna posestva na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, nekdanja salzburška posestva ob ogrski meji – Ptuj, Brežice in Sevnico, z dedovanjem po goriških grofih pa še ozemlja v Slovenskem Primorju. V vojni med Habsburžani in Benečani v začetku 16. stoletja je Maksimiljanova vojska osvojila tudi Tolminsko, Bovško in Gradiščansko, cesar pa je oblast razširil še na španske posesti v Evropi in v njihovih kolonijah.
Med njegovim vladanjem so se začeli razvijati osrednji državni uradi, habsburške dežele v Vzhodnih Alpah pa je razdelil v gornje- in dolnjeavstrijske.
Februarja leta 1504 je izdal tudi listino, s katero je Ljubljani dovolil voliti župana, in tako je 19. julija leta 1504 najvišji mestni uradnik – župan – postal Janez plemeniti Lanthieri.
Po Maksimilijanovi smrti leta 1519 se je habsburška posest razdelila na špansko in avstrijsko vejo; špansko posest in cesarsko krono je nasledil Karel V. Španski, avstrijske dežele pa Ferdinand I. Habsburški. Meja med njima naj bi potekala tako, da bi Goriška, Trst, Reka s Krasom, Pazinska knežíja in Slovenska marka na Dolenjskem pripadle španskemu delu. Temu so se kranjski deželni stanovi odločno uprli in dosegli, da so bila ta ozemlja z novo pogodbo uvrščena v Ferdinandov, to je v habsburški del avstrijskih dednih dežel. Nemški kralj in cesar Maksimilijan I. se je rodil na današnji dan leta 1459 v Dunajskem Novem mestu.
—–
Narodni buditelj in politik JURIJ GRABRIJAN je bil več kot štirideset let vipavski dekan. Leta 1864 je ustanovil vipavsko čitalnico ter nekaj let pozneje pripravil vipavski tabor. Kot okrajni nadzornik je razširil šolo v Vipavi in v bližnjih vaseh ustanovil več ljudskih šol. Odločno se je zavzemal za slovenščino kot učni jezik v osnovnih šolah ter odločilno vplival na nastanek sadjarske in vinarske šole na Slapu blizu Vipave. Jurij Grabrijan je pisal prigodno poezijo in prevajal, sam pa je tudi izdeloval načrte ter vodil zidavo in poslikavo novih cerkva. Rodil se je na današnji dan leta 1800 v Adlešičih.
—–
Geolog ADOLPHE CHARLES MORLOT je študiral v Bernu, Parizu in Freibergu, leta 1851 pa je postal profesor na akademiji v Lozani v Švici.. K sodelovanju ga je pritegnilo avstrijsko montanistično društvo in takrat je prišel tudi v slovenske dežele. Raziskoval je pleistocenske usedline, kamnine, rudna ležišča, zlasti pa geološko zgradbo posameznih pokrajin. Napisal je razlago h geološkim zemljevidom Vzhodnih Alp, Štajerske in Ilirskega kraljestva ter objavil veliko geoloških podatkov o Kranjski ter okolici Rablja in Radoboja na Hrvaškem. Adolphe Charles Morlot se je rodil na današnji dan leta 1820 v Neaplju.
—–
Književnik BENO ZUPANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman “Sedmina”, ki pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.