Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetnik JOŽEF GORUP je podedovano stričevo podjetje v nekaj desetletjih 19. stoletja močno razširil in kmalu postal eden najbogatejših Slovencev. Posloval je zlasti na Reki kot špediter, vlagal pa je tudi v zavarovalništvo in razne druge zahtevnejše finančne posle. V monarhiji si je pridobil tak ugled, da so najuglednejši dunajski bankirji posameznikom, za katere je jamčil Gorup, posojali denar zgolj na njegovo besedo. Sicer pa je podpiral vse, kar bi lahko pripomoglo h gospodarskemu in kulturnemu osamosvajanju Slovencev. Zavzemal se je zlasti za ustanavljanje narodnih delniških družb, med drugim banke “Slovenija”, “Narodne tiskarne” in “Ljubljanske obče banke”. Z zidavo osnovnih šol in s štipendijskimi skladi je podpiral dijaško in študentsko mladino, predvsem pa je bil naklonjen izobraževanju deklet. Jožef Gorup se je rodil na današnji dan leta 1834 v Slâvini pri Postojni.
—–
VACLAV PIŠOT je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu ter nato kot splošni zdravnik in zobozdravnik delal v Črnomlju. Med drugo svetovno vojno se je povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve ranjene partizane, nato pa je delal v partizanskih bolnišnicah. Po vojni je opravil specialistični izpit iz kirurgije in vodil kirurški oddelek vojaške bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je Vaclav Pišot postal ravnatelj ortopedske bolnišnice v Valdoltri in se posvetil modernim ortopedskim operacijam in kirurškemu zdravljenju tuberkuloze. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
SLAVKO KORES je leta 1949 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti ter nato poučeval na srednjih šolah, po ustanovitvi mariborske Pedagoške akademije pa je predaval na njej. Kot študiozni kolorist se je opiral na starejše, predvsem nizozemske vzore iz 17. stoletja, cenjen pa je bil tudi zaradi svoje motivne univerzalnosti. Ob avtoportretu, portretu, krajini in tihožitju se je posvečal še obsežnim ciklom simbolno-fantazijskih rešitev in cerkvenih notranjščin. Slavko Kores je za življenjsko delo leta 1996 prejel Glazerjevo nagrado, najvišje priznanje mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podjetnik JOŽEF GORUP je podedovano stričevo podjetje v nekaj desetletjih 19. stoletja močno razširil in kmalu postal eden najbogatejših Slovencev. Posloval je zlasti na Reki kot špediter, vlagal pa je tudi v zavarovalništvo in razne druge zahtevnejše finančne posle. V monarhiji si je pridobil tak ugled, da so najuglednejši dunajski bankirji posameznikom, za katere je jamčil Gorup, posojali denar zgolj na njegovo besedo. Sicer pa je podpiral vse, kar bi lahko pripomoglo h gospodarskemu in kulturnemu osamosvajanju Slovencev. Zavzemal se je zlasti za ustanavljanje narodnih delniških družb, med drugim banke “Slovenija”, “Narodne tiskarne” in “Ljubljanske obče banke”. Z zidavo osnovnih šol in s štipendijskimi skladi je podpiral dijaško in študentsko mladino, predvsem pa je bil naklonjen izobraževanju deklet. Jožef Gorup se je rodil na današnji dan leta 1834 v Slâvini pri Postojni.
—–
VACLAV PIŠOT je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu ter nato kot splošni zdravnik in zobozdravnik delal v Črnomlju. Med drugo svetovno vojno se je povezal z Osvobodilno fronto in zdravil prve ranjene partizane, nato pa je delal v partizanskih bolnišnicah. Po vojni je opravil specialistični izpit iz kirurgije in vodil kirurški oddelek vojaške bolnišnice v Portorožu. Leta 1958 je Vaclav Pišot postal ravnatelj ortopedske bolnišnice v Valdoltri in se posvetil modernim ortopedskim operacijam in kirurškemu zdravljenju tuberkuloze. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
SLAVKO KORES je leta 1949 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti ter nato poučeval na srednjih šolah, po ustanovitvi mariborske Pedagoške akademije pa je predaval na njej. Kot študiozni kolorist se je opiral na starejše, predvsem nizozemske vzore iz 17. stoletja, cenjen pa je bil tudi zaradi svoje motivne univerzalnosti. Ob avtoportretu, portretu, krajini in tihožitju se je posvečal še obsežnim ciklom simbolno-fantazijskih rešitev in cerkvenih notranjščin. Slavko Kores je za življenjsko delo leta 1996 prejel Glazerjevo nagrado, najvišje priznanje mesta Maribor. Rodil se je na današnji dan leta 1924 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi napadle Kraljevino Jugoslavijo. V zgodnjih jutranjih urah so nad Beograd prileteli nemški bombniki in lovci ter stresli smrtonosni tovor na speče mesto.. Še isti dan so v Ljubljani ustanovili “Narodni svet za Slovenijo”, politično predstavništvo Slovencev med tako imenovano “aprilsko vojno”. Sestavljalo ga je devet predstavnikov političnih strank.
Na območjih vojaških operacij si je Svet prizadeval ohraniti čimveč nepoškodovanih gospodarskih in prometnih naprav, v zaledju pa pozival k redu in miru. Po pretrganju zvez z vlado v Beogradu je hotel, da bi se mu podredila tudi jugoslovanska vojska v Sloveniji. Izdal je še nekaj razglasov in odredb in si predvsem prizadeval, da bi Slovenijo zasedel le en okupator in da bi bila priznana kot politični subjekt posebne vrste. Narodni svet za Slovenijo je imel zadnjo sejo 17. aprila, naslednjega dne pa je moral oblast prepustiti italijanskemu civilnemu komisarju Grazioliju.
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov