Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GUSTAV GREGORIN je bil eden izmed vodilnih tržaških politikov pred prvo svetovno vojno. V Gradcu je doktoriral iz prava in po opravljeni praksi odprl odvetniško pisarno v Sežani, zatem pa še, kot prvi slovenski odvetnik, v Trstu, kjer je bil član slovenskega političnega društva Edinost. Sodeloval je pri vseh pomembnejših političnih in gospodarskih akcijah. Dvakrat je zastopal Slovence v deželnem zboru, leta 1911 pa je bil izvoljen za državnozborskega poslanca; zavzemal se je tudi za ustanovitev slovenske univerze v Trstu.
Po prvi svetovni vojni je bil član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu ter zavračal italijanske zahteve glede Trsta. Po letu 1920 je živel v Ljubljani in se ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji. Bil je tudi slovenski urednik jugoslovanske gospodarske revije “Bankarstvo”. Leta 1932 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Gustav Gregorin se je rodil na današnji dan leta 1860 v Sežani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države. Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a je kaj kmalu njihovo število povečalo na osemnajst ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a prav nič ni bilo po godu vsem.
Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871 in prometna določila za kolesarje so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.
Te predpise so omilil šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Trstu rodil dramatik in pripovednik ALOJZIJ REMEC. Najprej je študiral teologijo, zatem pa še pravo. Bil je odvetnik na Ptuju, od leta 1935 do 41 pa ptujski župan. V desetletjih med svetovnima vojnama se je uveljavil predvsem kot dramatik; pisal je realistične ljudske igre z didaktično in narodnobuditeljsko noto. Tudi v pripovedni prozi Alojzija Remca prevladujejo enake teme kot v dramatiki.
—–
“Banda” je v Prekmurju tradicionalni izraz za godčevsko skupino, ki se navadno imenuje po vodji, primašu, kot pravijo prvemu violinistu. Bande so imele različne zasedbe, vendar je bila osrednja vloga dodeljena godalom. Ob prvi in drugi violini sta bila to še viola in leseni bas, dopolnjevali pa so jih klarineti in flavte. Pod vplivom sosednje Madžarske so začeli vključevati tudi cimbale – glasbila s strunami, po katerih se igra s tolkalcema. Bande so igrale predvsem na svatbah, pa tudi po gostinskih lokalih.
Najbolj znani pomurski cimbalist je bil MIŠKO BARANJA. Bil je član “Bande Kociper – Baranja”, ki je več kot tri desetletja spremljala folklorno skupino “Beltinci” ter samostojno nastopala doma in tujini ter vrhunsko preigravala prekmurske narodne in ponarodele skladbe. Miško Baranja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vanča vasi pri Tíšini.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GUSTAV GREGORIN je bil eden izmed vodilnih tržaških politikov pred prvo svetovno vojno. V Gradcu je doktoriral iz prava in po opravljeni praksi odprl odvetniško pisarno v Sežani, zatem pa še, kot prvi slovenski odvetnik, v Trstu, kjer je bil član slovenskega političnega društva Edinost. Sodeloval je pri vseh pomembnejših političnih in gospodarskih akcijah. Dvakrat je zastopal Slovence v deželnem zboru, leta 1911 pa je bil izvoljen za državnozborskega poslanca; zavzemal se je tudi za ustanovitev slovenske univerze v Trstu.
Po prvi svetovni vojni je bil član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu ter zavračal italijanske zahteve glede Trsta. Po letu 1920 je živel v Ljubljani in se ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji. Bil je tudi slovenski urednik jugoslovanske gospodarske revije “Bankarstvo”. Leta 1932 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Gustav Gregorin se je rodil na današnji dan leta 1860 v Sežani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države. Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a je kaj kmalu njihovo število povečalo na osemnajst ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a prav nič ni bilo po godu vsem.
Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871 in prometna določila za kolesarje so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.
Te predpise so omilil šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Trstu rodil dramatik in pripovednik ALOJZIJ REMEC. Najprej je študiral teologijo, zatem pa še pravo. Bil je odvetnik na Ptuju, od leta 1935 do 41 pa ptujski župan. V desetletjih med svetovnima vojnama se je uveljavil predvsem kot dramatik; pisal je realistične ljudske igre z didaktično in narodnobuditeljsko noto. Tudi v pripovedni prozi Alojzija Remca prevladujejo enake teme kot v dramatiki.
—–
“Banda” je v Prekmurju tradicionalni izraz za godčevsko skupino, ki se navadno imenuje po vodji, primašu, kot pravijo prvemu violinistu. Bande so imele različne zasedbe, vendar je bila osrednja vloga dodeljena godalom. Ob prvi in drugi violini sta bila to še viola in leseni bas, dopolnjevali pa so jih klarineti in flavte. Pod vplivom sosednje Madžarske so začeli vključevati tudi cimbale – glasbila s strunami, po katerih se igra s tolkalcema. Bande so igrale predvsem na svatbah, pa tudi po gostinskih lokalih.
Najbolj znani pomurski cimbalist je bil MIŠKO BARANJA. Bil je član “Bande Kociper – Baranja”, ki je več kot tri desetletja spremljala folklorno skupino “Beltinci” ter samostojno nastopala doma in tujini ter vrhunsko preigravala prekmurske narodne in ponarodele skladbe. Miško Baranja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vanča vasi pri Tíšini.
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Neveljaven email naslov