Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GUSTAV GREGORIN je bil eden izmed vodilnih tržaških politikov pred prvo svetovno vojno. V Gradcu je doktoriral iz prava in po opravljeni praksi odprl odvetniško pisarno v Sežani, zatem pa še, kot prvi slovenski odvetnik, v Trstu, kjer je bil član slovenskega političnega društva Edinost. Sodeloval je pri vseh pomembnejših političnih in gospodarskih akcijah. Dvakrat je zastopal Slovence v deželnem zboru, leta 1911 pa je bil izvoljen za državnozborskega poslanca; zavzemal se je tudi za ustanovitev slovenske univerze v Trstu.
Po prvi svetovni vojni je bil član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu ter zavračal italijanske zahteve glede Trsta. Po letu 1920 je živel v Ljubljani in se ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji. Bil je tudi slovenski urednik jugoslovanske gospodarske revije “Bankarstvo”. Leta 1932 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Gustav Gregorin se je rodil na današnji dan leta 1860 v Sežani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države. Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a je kaj kmalu njihovo število povečalo na osemnajst ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a prav nič ni bilo po godu vsem.
Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871 in prometna določila za kolesarje so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.
Te predpise so omilil šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Trstu rodil dramatik in pripovednik ALOJZIJ REMEC. Najprej je študiral teologijo, zatem pa še pravo. Bil je odvetnik na Ptuju, od leta 1935 do 41 pa ptujski župan. V desetletjih med svetovnima vojnama se je uveljavil predvsem kot dramatik; pisal je realistične ljudske igre z didaktično in narodnobuditeljsko noto. Tudi v pripovedni prozi Alojzija Remca prevladujejo enake teme kot v dramatiki.
—–
“Banda” je v Prekmurju tradicionalni izraz za godčevsko skupino, ki se navadno imenuje po vodji, primašu, kot pravijo prvemu violinistu. Bande so imele različne zasedbe, vendar je bila osrednja vloga dodeljena godalom. Ob prvi in drugi violini sta bila to še viola in leseni bas, dopolnjevali pa so jih klarineti in flavte. Pod vplivom sosednje Madžarske so začeli vključevati tudi cimbale – glasbila s strunami, po katerih se igra s tolkalcema. Bande so igrale predvsem na svatbah, pa tudi po gostinskih lokalih.
Najbolj znani pomurski cimbalist je bil MIŠKO BARANJA. Bil je član “Bande Kociper – Baranja”, ki je več kot tri desetletja spremljala folklorno skupino “Beltinci” ter samostojno nastopala doma in tujini ter vrhunsko preigravala prekmurske narodne in ponarodele skladbe. Miško Baranja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vanča vasi pri Tíšini.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GUSTAV GREGORIN je bil eden izmed vodilnih tržaških politikov pred prvo svetovno vojno. V Gradcu je doktoriral iz prava in po opravljeni praksi odprl odvetniško pisarno v Sežani, zatem pa še, kot prvi slovenski odvetnik, v Trstu, kjer je bil član slovenskega političnega društva Edinost. Sodeloval je pri vseh pomembnejših političnih in gospodarskih akcijah. Dvakrat je zastopal Slovence v deželnem zboru, leta 1911 pa je bil izvoljen za državnozborskega poslanca; zavzemal se je tudi za ustanovitev slovenske univerze v Trstu.
Po prvi svetovni vojni je bil član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu ter zavračal italijanske zahteve glede Trsta. Po letu 1920 je živel v Ljubljani in se ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji. Bil je tudi slovenski urednik jugoslovanske gospodarske revije “Bankarstvo”. Leta 1932 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Gustav Gregorin se je rodil na današnji dan leta 1860 v Sežani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države. Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a je kaj kmalu njihovo število povečalo na osemnajst ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a prav nič ni bilo po godu vsem.
Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871 in prometna določila za kolesarje so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.
Te predpise so omilil šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Trstu rodil dramatik in pripovednik ALOJZIJ REMEC. Najprej je študiral teologijo, zatem pa še pravo. Bil je odvetnik na Ptuju, od leta 1935 do 41 pa ptujski župan. V desetletjih med svetovnima vojnama se je uveljavil predvsem kot dramatik; pisal je realistične ljudske igre z didaktično in narodnobuditeljsko noto. Tudi v pripovedni prozi Alojzija Remca prevladujejo enake teme kot v dramatiki.
—–
“Banda” je v Prekmurju tradicionalni izraz za godčevsko skupino, ki se navadno imenuje po vodji, primašu, kot pravijo prvemu violinistu. Bande so imele različne zasedbe, vendar je bila osrednja vloga dodeljena godalom. Ob prvi in drugi violini sta bila to še viola in leseni bas, dopolnjevali pa so jih klarineti in flavte. Pod vplivom sosednje Madžarske so začeli vključevati tudi cimbale – glasbila s strunami, po katerih se igra s tolkalcema. Bande so igrale predvsem na svatbah, pa tudi po gostinskih lokalih.
Najbolj znani pomurski cimbalist je bil MIŠKO BARANJA. Bil je član “Bande Kociper – Baranja”, ki je več kot tri desetletja spremljala folklorno skupino “Beltinci” ter samostojno nastopala doma in tujini ter vrhunsko preigravala prekmurske narodne in ponarodele skladbe. Miško Baranja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vanča vasi pri Tíšini.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov