Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GUSTAV GREGORIN je bil eden izmed vodilnih tržaških politikov pred prvo svetovno vojno. V Gradcu je doktoriral iz prava in po opravljeni praksi odprl odvetniško pisarno v Sežani, zatem pa še, kot prvi slovenski odvetnik, v Trstu, kjer je bil član slovenskega političnega društva Edinost. Sodeloval je pri vseh pomembnejših političnih in gospodarskih akcijah. Dvakrat je zastopal Slovence v deželnem zboru, leta 1911 pa je bil izvoljen za državnozborskega poslanca; zavzemal se je tudi za ustanovitev slovenske univerze v Trstu.
Po prvi svetovni vojni je bil član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu ter zavračal italijanske zahteve glede Trsta. Po letu 1920 je živel v Ljubljani in se ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji. Bil je tudi slovenski urednik jugoslovanske gospodarske revije “Bankarstvo”. Leta 1932 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Gustav Gregorin se je rodil na današnji dan leta 1860 v Sežani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države. Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a je kaj kmalu njihovo število povečalo na osemnajst ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a prav nič ni bilo po godu vsem.
Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871 in prometna določila za kolesarje so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.
Te predpise so omilil šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Trstu rodil dramatik in pripovednik ALOJZIJ REMEC. Najprej je študiral teologijo, zatem pa še pravo. Bil je odvetnik na Ptuju, od leta 1935 do 41 pa ptujski župan. V desetletjih med svetovnima vojnama se je uveljavil predvsem kot dramatik; pisal je realistične ljudske igre z didaktično in narodnobuditeljsko noto. Tudi v pripovedni prozi Alojzija Remca prevladujejo enake teme kot v dramatiki.
—–
“Banda” je v Prekmurju tradicionalni izraz za godčevsko skupino, ki se navadno imenuje po vodji, primašu, kot pravijo prvemu violinistu. Bande so imele različne zasedbe, vendar je bila osrednja vloga dodeljena godalom. Ob prvi in drugi violini sta bila to še viola in leseni bas, dopolnjevali pa so jih klarineti in flavte. Pod vplivom sosednje Madžarske so začeli vključevati tudi cimbale – glasbila s strunami, po katerih se igra s tolkalcema. Bande so igrale predvsem na svatbah, pa tudi po gostinskih lokalih.
Najbolj znani pomurski cimbalist je bil MIŠKO BARANJA. Bil je član “Bande Kociper – Baranja”, ki je več kot tri desetletja spremljala folklorno skupino “Beltinci” ter samostojno nastopala doma in tujini ter vrhunsko preigravala prekmurske narodne in ponarodele skladbe. Miško Baranja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vanča vasi pri Tíšini.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GUSTAV GREGORIN je bil eden izmed vodilnih tržaških politikov pred prvo svetovno vojno. V Gradcu je doktoriral iz prava in po opravljeni praksi odprl odvetniško pisarno v Sežani, zatem pa še, kot prvi slovenski odvetnik, v Trstu, kjer je bil član slovenskega političnega društva Edinost. Sodeloval je pri vseh pomembnejših političnih in gospodarskih akcijah. Dvakrat je zastopal Slovence v deželnem zboru, leta 1911 pa je bil izvoljen za državnozborskega poslanca; zavzemal se je tudi za ustanovitev slovenske univerze v Trstu.
Po prvi svetovni vojni je bil član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu ter zavračal italijanske zahteve glede Trsta. Po letu 1920 je živel v Ljubljani in se ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji. Bil je tudi slovenski urednik jugoslovanske gospodarske revije “Bankarstvo”. Leta 1932 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Gustav Gregorin se je rodil na današnji dan leta 1860 v Sežani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi se je v mestni policiji ljubljanski zgodila precejšnja sprememba: mestna občina jo je namreč prevzela od države. Takrat je mesto zaposlilo še dvanajst civilnih redarjev, a je kaj kmalu njihovo število povečalo na osemnajst ter jih uniformiralo in oborožilo s sabljami; dotlej so sablje nosili le v nočni službi. Hkrati s tem je hotela mestna oblast še z različnimi navodili in predpisi urediti promet po Ljubljani, a prav nič ni bilo po godu vsem.
Fijakarji so se bali konkurence napovedanih “omnibusov”, ki naj bi vozili po posebnem voznem redu “po vnaprej določenih progah in ob nizki voznini”, a mesto tega načrta ni uresničilo, saj je leta 1901 raje uvedlo modernejšo cestno železnico – tramvaj. Prvo dvokolo – velociped – se je v Ljubljani pojavilo leta 1871 in prometna določila za kolesarje so sprejeli še isto leto. Bila so pravzaprav prepoved kolesarjenja po mestu, v predmestjih in po sprehajališčih.
Te predpise so omilil šele leta 1890, ko so mestne ulice delno odprli tudi za kolesarje. V zadnjih letih 19. stoletja so mestne oblasti izdale še ”navodila za službo policijske straže ljubljanske”, saj dotlej veljavni “splošni kranjski policijski red” iz leta 1874 za glavno mesto Dežele Kranjske ni več zadoščal.
—–
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Trstu rodil dramatik in pripovednik ALOJZIJ REMEC. Najprej je študiral teologijo, zatem pa še pravo. Bil je odvetnik na Ptuju, od leta 1935 do 41 pa ptujski župan. V desetletjih med svetovnima vojnama se je uveljavil predvsem kot dramatik; pisal je realistične ljudske igre z didaktično in narodnobuditeljsko noto. Tudi v pripovedni prozi Alojzija Remca prevladujejo enake teme kot v dramatiki.
—–
“Banda” je v Prekmurju tradicionalni izraz za godčevsko skupino, ki se navadno imenuje po vodji, primašu, kot pravijo prvemu violinistu. Bande so imele različne zasedbe, vendar je bila osrednja vloga dodeljena godalom. Ob prvi in drugi violini sta bila to še viola in leseni bas, dopolnjevali pa so jih klarineti in flavte. Pod vplivom sosednje Madžarske so začeli vključevati tudi cimbale – glasbila s strunami, po katerih se igra s tolkalcema. Bande so igrale predvsem na svatbah, pa tudi po gostinskih lokalih.
Najbolj znani pomurski cimbalist je bil MIŠKO BARANJA. Bil je član “Bande Kociper – Baranja”, ki je več kot tri desetletja spremljala folklorno skupino “Beltinci” ter samostojno nastopala doma in tujini ter vrhunsko preigravala prekmurske narodne in ponarodele skladbe. Miško Baranja se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vanča vasi pri Tíšini.
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov