Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor slovenske planinske markacije
Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic
Raziskovalec pojava samomorilnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Risar in železniški uslužbenec Alojzij Knafelc je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf, zaslužen za uveljavljanje slovenskega jezika pri označbah planinskih poti na Koroškem in v triglavskem pogorju. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov”, se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej takratni Kraljevini SHS. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Od leta 1928 do svoje smrti je bil oskrbnik koče pri Triglavskih jezerih. Alojzij Knafelc se je rodil leta 1859 v Novem mestu.
Publicist in diplomat Jože Goričar je bil pred prvo svetovno vojno najprej izseljenski konzul Avstro-Ogrske v Združenih državah Amerike, nato pa je delal v Berlinu. Zaradi avstro-ogrskega napada na Srbijo je leta 1914 emigriral v Združene države. Tam se je kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev južnoslovanskih narodov v federativno republiko. Leta 1920 je napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih in še istega leta v Združenih državah Amerike organiziral prvi slovanski kongres. Med drugo svetovno vojno se je zavzemal za moralno in gmotno pomoč napadenim narodom, zlasti slovanskim. Jože Goričar se je rodil pred 150 leti (1873) v Mozirju.
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar Jaro Dolar je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. *Posnetek MBl045 Dolar, 23s Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanski knjižnici kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku. Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel približno 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe v bibliotekarstvu prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil leta 1911 v Mariboru.
Psihiater Lev Milčinski je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, potem pa do konca vojne v Dachauu. Po vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil leta 1916 v Ljubljani.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avtor slovenske planinske markacije
Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic
Raziskovalec pojava samomorilnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Risar in železniški uslužbenec Alojzij Knafelc je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf, zaslužen za uveljavljanje slovenskega jezika pri označbah planinskih poti na Koroškem in v triglavskem pogorju. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov”, se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej takratni Kraljevini SHS. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Od leta 1928 do svoje smrti je bil oskrbnik koče pri Triglavskih jezerih. Alojzij Knafelc se je rodil leta 1859 v Novem mestu.
Publicist in diplomat Jože Goričar je bil pred prvo svetovno vojno najprej izseljenski konzul Avstro-Ogrske v Združenih državah Amerike, nato pa je delal v Berlinu. Zaradi avstro-ogrskega napada na Srbijo je leta 1914 emigriral v Združene države. Tam se je kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev južnoslovanskih narodov v federativno republiko. Leta 1920 je napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih in še istega leta v Združenih državah Amerike organiziral prvi slovanski kongres. Med drugo svetovno vojno se je zavzemal za moralno in gmotno pomoč napadenim narodom, zlasti slovanskim. Jože Goričar se je rodil pred 150 leti (1873) v Mozirju.
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar Jaro Dolar je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. *Posnetek MBl045 Dolar, 23s Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanski knjižnici kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku. Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel približno 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe v bibliotekarstvu prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil leta 1911 v Mariboru.
Psihiater Lev Milčinski je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, potem pa do konca vojne v Dachauu. Po vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil leta 1916 v Ljubljani.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov