Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Risar in železniški uslužbenec Alojzij Knafelc je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf, zaslužen za uveljavljanje slovenskega jezika pri označbah planinskih poti na Koroškem in v triglavskem pogorju. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov”, se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej takratni Kraljevini SHS. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Od leta 1928 do svoje smrti je bil oskrbnik koče pri Triglavskih jezerih. Alojzij Knafelc se je rodil leta 1859 v Novem mestu.

Publicist in diplomat Jože Goričar je bil pred prvo svetovno vojno najprej izseljenski konzul Avstro-Ogrske v Združenih državah Amerike, nato pa je delal v Berlinu. Zaradi avstro-ogrskega napada na Srbijo je leta 1914 emigriral v Združene države. Tam se je kot svetovalec ameriške vlade zavzemal za združitev južnoslovanskih narodov v federativno republiko. Leta 1920 je napisal knjigo o germanizacijskih apetitih Avstro-Ogrske po slovanskih narodih in še istega leta v Združenih državah Amerike organiziral prvi slovanski kongres.  Med drugo svetovno vojno se je zavzemal za moralno in gmotno pomoč napadenim narodom, zlasti slovanskim. Jože Goričar se je rodil pred 150 leti (1873) v Mozirju.

Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar  Jaro Dolar je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. *Posnetek MBl045 Dolar, 23s  Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957  bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanski knjižnici kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku. Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel približno 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe v bibliotekarstvu prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil leta 1911 v Mariboru.

Psihiater Lev Milčinski je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, potem pa do konca vojne v Dachauu. Po vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu  v  Sloveniji. Vse  njegovo   poznejše  delo  je  bilo  posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil leta 1916 v Ljubljani.