Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske«
Valentin Vodnik dobi spomenik
Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Danes mineva 1050 let (973) od dne, ko je nemški cesar Oton II. brižinskemu škofu Abrahamu z darilno listino podelil staro naselje Loka, vso Selško dolino ter večji del Poljanske doline in Sorškega polja. Brižinski škofje so izbrali ta kraj za upravno središče dodeljene posesti zaradi njegove ugodne lege in ga preimenovali v Škofjo Loko. Kot trg je bila Loka prvič omenjena leta 1248, kot mesto leta 1274; škofje so imeli pravico do kovanja denarja, pobiranja mitnine in trgovanja, njihovo gospostvo pa je zanje upravljal glavar, ki je imel nad podložniki tudi sodno oblast.
Leta 1810 se je v Ceróvcu pri Ljutomeru rodil pesnik Stanko Vraz, s pravim imenom Jakob Frass. Po gimnaziji v Mariboru je študiral filozofijo v Gradcu. Prve pesmi je poslal Kranjski čbelici, vendar jih zaradi slabo razumljive jezikovne mešanice niso objavili. Nato je začel sodelovati v “Zgodnji Danici” in se približal Gajevemu ilirstvu. *Posnetek Je povedal slovenist akademik profesor doktor Marko Jesenšek. Leta 1838 se je preselil v Zagreb ter pozabil na slovensko literaturo. Izdal je več zbirk v hrvaščini; bile so domoljubne in ljubezenske s sledovi evropske predromantike. Njegova edina slovenska objava so “Narodne pesmi ilirske”; to so bili zapisi slovenske ljudske poezije, po večini vzhodnoštajerske. Stranko Vraz je napisal tudi prvo slovensko knjigo v gajici.
Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so leta 1899 v Ljubljani odkrili spomenik. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so številni na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je stekla akcija in “Novice” so objavile:
“… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”. Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.
Medicinska sestra Pavla Gruden se je rodila leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske«
Valentin Vodnik dobi spomenik
Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Danes mineva 1050 let (973) od dne, ko je nemški cesar Oton II. brižinskemu škofu Abrahamu z darilno listino podelil staro naselje Loka, vso Selško dolino ter večji del Poljanske doline in Sorškega polja. Brižinski škofje so izbrali ta kraj za upravno središče dodeljene posesti zaradi njegove ugodne lege in ga preimenovali v Škofjo Loko. Kot trg je bila Loka prvič omenjena leta 1248, kot mesto leta 1274; škofje so imeli pravico do kovanja denarja, pobiranja mitnine in trgovanja, njihovo gospostvo pa je zanje upravljal glavar, ki je imel nad podložniki tudi sodno oblast.
Leta 1810 se je v Ceróvcu pri Ljutomeru rodil pesnik Stanko Vraz, s pravim imenom Jakob Frass. Po gimnaziji v Mariboru je študiral filozofijo v Gradcu. Prve pesmi je poslal Kranjski čbelici, vendar jih zaradi slabo razumljive jezikovne mešanice niso objavili. Nato je začel sodelovati v “Zgodnji Danici” in se približal Gajevemu ilirstvu. *Posnetek Je povedal slovenist akademik profesor doktor Marko Jesenšek. Leta 1838 se je preselil v Zagreb ter pozabil na slovensko literaturo. Izdal je več zbirk v hrvaščini; bile so domoljubne in ljubezenske s sledovi evropske predromantike. Njegova edina slovenska objava so “Narodne pesmi ilirske”; to so bili zapisi slovenske ljudske poezije, po večini vzhodnoštajerske. Stranko Vraz je napisal tudi prvo slovensko knjigo v gajici.
Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so leta 1899 v Ljubljani odkrili spomenik. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so številni na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je stekla akcija in “Novice” so objavile:
“… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”
Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”. Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.
Medicinska sestra Pavla Gruden se je rodila leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov