Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
»Poišči me, pesem moja« Ustaški zločin na Planini v Podbočju Po avtocesti od Postojne do Razdrtega Slovensko pisateljsko društvo je pred 150 leti (1872) na rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem vzidalo spominsko ploščo. To je bilo prvo spominsko znamenje, posvečeno našemu največjemu pesniku. Na slovesnosti se je zbralo kakih šest tisoč Prešernovih častilcev, iz Ljubljane je na Gorenjsko peljal celo poseben vlak. Peli so kantato, ki jo je za to priložnost napisal Josip Stritar in uglasbil Benjamin Ipavec. Dodajmo še, da je bila to ena prvih izvedenih pobud Društva slovenskih pisateljev, ki je bilo ustanovljeno aprila 1872. Pobudo zanj je dal njegov poznejši prvi predsednik Davorin Trstenjak, doma iz Kraljevcev pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Pred 100 leti (1922) se je na Dobrovi pri Ljubljani rodila pesnica in pisateljica Maruška Sedlak. Po končanem učiteljišču je bila učiteljica v Žažarju pri Horjulu in v Preski pri Medvodah. Napisala je povest "Božji les" za odrasle in več zbirk mladinskih pesmi. Njene pesmi so oblikovno in izrazno tradicionalne in govorijo predvsem o živalih in naravi, nekaj iz zbirke »Poišči me, pesem moja« pa jih je tudi uglasbenih. 14. in 15. septembra pred 80 leti (1942) so hrvaški ustaši uprizorili krvavi pohod na vas Planina v Podbočju. Najprej so med potjo na Gorjance ujeli šestnajst moških in jih gnali na Planino, tam so zajeli še deset vaščanov ter jih vse postrelili v Novoselski gori nad Planino. Pokol je preživel moški, ki ga je ustaška krogla zgrešila. Naslednje jutro so se vrnili in za vasjo pobili še osem vaščanov, ki jih prejšnji dan ni bilo doma. Umorjenih je bilo 34 ljudi, vas Planino pa so požgali. Tako so se krajanom maščevali za njihovo podporo partizanom, ki so ustašem leta 1942 na Gorjancih prizadejali vrsto udarcev. Šlo je za največji zločin vojske tako imenovane Neodvisne države Hrvaške na slovenskem ozemlju. Kraj poboja je sicer na hrvaški strani, kjer je kamnit spomenik, ki pa je bil v preteklosti že večkrat tarča vandalizma. Priprave na graditev prve slovenske avtoceste med Vrhniko in Postojno so trajale pet let, dela pa so se uradno začela 23. maja 1970. Še pred začetkom del se je pojavil zaplet s pridobitvijo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj, znan pod imenom cestna afera. Čeprav predvidena dela niso bila dokončana v celoti, je bila avtocesta predana v promet 29. decembra 1972. Na današnji dan leta 1974 pa so slovesno odprli 9 km dolg odsek avtoceste od Postojne do Razdrtega. Tedaj je imela Slovenija skupaj zgrajenih 41 kilometrov štiripasovne avtoceste.
Novi temelji naše arheologije Prvo esperantsko društvo na Slovenskem »Podjetje za proizvodnjo filmov«
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Politik in diplomat za slovensko stvar
»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Neveljaven email naslov