Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov