Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar, likovni kritik in publicist MILKO BAMBIČ je v Trstu končal visoko trgovsko šolo, vendar se je posvetil likovnemu ustvarjanju in se uveljavil predvsem kot dolgoletni vodilni ilustrator in karikaturist slovenskega tržaškega tiska. Za časopis “Naš glas” je leta 1925 narisal prvi slovenski strip “Buci-Bu”, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ilustriral je dnevnik “Jutro” in bil odgovorni urednik humorističnega lista “Skovir”.
Njegove ilustracije odlikujeta jasna pripovednost in značilna, večkrat anekdotično-humorna stilizacija. V slikarstvu, grafiki in risbi prevladujejo figuralni in krajinski motivi, ki odsevajo aktualne umetnostne smeri. Ilustriral je več kot sedemdeset knjig za mladino, je pa tudi avtor znamenite grafične podobe Radenske s tremi srci. Milko Bambič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu.
—–
Arhitekt in publicist MARKO POZZETTO je študiral v Benetkah, leta 1968 pa je doktoriral na Politehniki v Torinu. Na tamkajšnji fakulteti za arhitekturo je predaval zgodovino arhitekture ter pozneje še na Inštitutu za arhitekturo in urbanizem fakultete za inženirstvo v Trstu. Uvedel je redne izmenjave študentov z univerzami v Ljubljani, kjer je tudi predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter v Gradcu in na Dunaju; to je pripomoglo k bogatenju učnih programov in razvijanju raziskovalnih pobud na študijskih seminarjih.
Osrednje področje njegovega raziskovanja je bila dunajska secesijska šola arhitekta Otta Wagnerja ter dela slovenskih arhitektov Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika. O slednjih je napisal izčrpni monografiji in ju uveljavil v vrhu evropske arhitekture. Vrsto let se je tudi praktično ukvarjal z arhitekturno revitalizacijo Fabianijevega Štanjela (vila Ferrari z vodnim parkom in grad), Štánjelu pa je Pozzetto podaril tudi svojo dragoceno in bogato knjižnico. Častni doktor ljubljanske univerze Marko Pozzetto je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, desetletje pozneje pa mu je Dunajska tehniška visoka šola podelila prestižno Prechtlovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Ljubljani.
—–
Najhujša jedrska nesreča doslej se je zgodila na današnji dan pred tridesetimi leti v jedrski elektrarni v ukrajinskem mestu Černobil. Ob eksploziji četrtega reaktorja te elektrarne je po uradnih podatkih takrat umrlo 31 ljudi, smrtonosni radioaktivni oblak, ki je nastal po eksploziji, pa se je razširil nad vso Evropo; najhujšega sevanja sta bili poleg Ukrajine deležni še Belorusija in Rusija. Natančnih podatkov o tem, koliko ljudi je zaradi posledic radioaktivnega žarčenja umrlo, tudi tri desetletja po nesreči še ni. Gotovo pa bi bilo žrtev černobilske jedrske nesreče manj, če bi sovjetske oblasti javnost obvestile takoj, ne pa šele teden dni po eksploziji.
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov