Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Italijanski slavist in prevajalec ENRICO DAMIANI se je kot tajnik knjižnice poslanske zbornice v Rimu posebej posvetil slovanskim jezikom in književnostim in tako je italijanskim bralcem s svojim prevajalskim delom predstavil tudi precejšen del slovenske književnosti. Za časopisje in antologijo je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Gradnika, Tavčarja, Finžgarja in Preglja, največ pa Cankarja. Enrico Damiani se je rodil na današnji dan leta 1892 v Rimu.
—–
MIJA JARC se je rodila na današnji dan leta 1911 v Ljubljani. Kot izjemna kostumografka je sodelovala z vsemi slovenskimi in številnimi srednjeevropskimi gledališči. Velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Kostume je oblikovala tako, da so izražali osebnost likov in obdobje dogajanja. Leta 1970 je Mija Jarc prejela nagrado Sterijevega pozorja.
—–
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili. Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanju jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
—–
Na današnji dan leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik, prevajalec in glasbenik IVAN ZORMAN je bil pomemben slovenski kulturni delavec v Združenih državah Amerike. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Šmarju pri Grosupljem. Že kot otrok se je z družino preselil v Ameriko, v Clevelandu končal gimnazijo ter na tamkajšnji univerzi leta 1912 diplomiral iz glasbe. Preživljal se je kot organist in pevovodja. V svojem pesništvu je nadaljeval predvsem slovensko romantično izročilo 19. stoletja, njegova poudarjena tematika pa je bilo seveda slovensko izseljenstvo v Ameriki. Ivan Zorman je izdal več pesniških zbirk v slovenščini, uveljavil pa se je tudi kot prevajalec naše poezije v angleščino.
—–
Italijanski slavist in prevajalec ENRICO DAMIANI se je kot tajnik knjižnice poslanske zbornice v Rimu posebej posvetil slovanskim jezikom in književnostim in tako je italijanskim bralcem s svojim prevajalskim delom predstavil tudi precejšen del slovenske književnosti. Za časopisje in antologijo je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Gradnika, Tavčarja, Finžgarja in Preglja, največ pa Cankarja. Enrico Damiani se je rodil na današnji dan leta 1892 v Rimu.
—–
MIJA JARC se je rodila na današnji dan leta 1911 v Ljubljani. Kot izjemna kostumografka je sodelovala z vsemi slovenskimi in številnimi srednjeevropskimi gledališči. Velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Kostume je oblikovala tako, da so izražali osebnost likov in obdobje dogajanja. Leta 1970 je Mija Jarc prejela nagrado Sterijevega pozorja.
—–
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 si je esesovski akcijski oddelek, ki je prišel z vzhodne Poljske, v opuščeni luščilnici riža pri Sveti Sobóti v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz operacijske cone Jadransko Primorje in z nekaterih območij severne Italije ter jih od tam pošiljali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz.
V tržaško Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih velikokrat na okruten način usmrtili. Trupla so upepeljevali v novozgrajenem krematoriju, pepel pa stresali v morje. Število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč. Ob približevanju jugoslovanske armade Trstu so esesovci na današnji dan leta 1945 razstrelili krematorij in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1974 razglasila Rižarno Svete Sobóte za nacionalni spomenik.
—–
Na današnji dan leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo začasna uprava v Julijski krajini v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov