Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JANŽ TULŠČÁK je kot katoliški duhovnik deloval v Beli krajini, pozneje pa je začel pridigati v protestantskem duhu in bil v komisiji, ki je odobrila hrvaške prevode Trubarjevih knjig. Leta 1571 je postal pomožni, deset let pozneje pa deželni pridigar v Ljubljani ter sodeloval tudi v revizijski komisiji za Dalmatinov prevod Biblije. Priredil je in pri tiskarju Mandelcu v Ljubljani izdal prvi slovenski molitvenik “Krščanske leipe molitve”. Besedilom, prevedenim iz latinščine in nemščine, je dodal tudi dolg, polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi. Protestantski pridigar Janž Tulščak se je rodil neznano kdaj v gradu Gracarjev turn pri Novem mestu, umrl pa je okoli leta 1594 v Ljubljani.
—–
Del tako imenovane “južne železnice”, dvotirne železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana-Trst, dokončane leta 1857, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil tudi skozi dva predora. Prvi, pri Šentilju, je bil dolg 190 metrov in se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice, dolgim 650 metrov in s 46-imi oboki, drugi predor, dolg 460 metrov, pa je bil v Košakih. Oba sta sodila med najzahtevnejše gradbene dosežke na tej progi. Prvi vlak je po tem na novo zgrajenem delu južne državne železnice pripeljal v Maribor na današnji dan pred 170-imi leti..
—–
Zdravnik, profesor in publicist FRANC DERGANC je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmljaših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Novinar IGOR GRUDEN je najprej študiral na Visoki novinarski in diplomatski šoli v Beogradu, ko pa je bila ta v času informbiroja ukinjena, je v Ljubljani na filozofski fakulteti dokončal študij angleščine. Nato je delal pri časnikih Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik, leta 1963 pa je na ljubljanski televiziji postal odgovorni urednik. V letih od 1963 do 1968 in od 1985 do 1993 je bil RTV dopisnik v Trstu in bil tako rekoč neuradni ambasador naše države med Slovenci v Italiji. Nato je do upokojitve delal v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Slovenija. Med drugim je pripravljal tudi humoristično-satirično oddajo “Televizijski žehtnik”, nekakšen anti-tv dnevnik, ki je imela pri gledalcih izjemen odziv.
Kot spomin na leto dni svojega študija na Danskem je v 90-ih letih prejšnjega stoletja ustanovil in desetletje vodil Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki je postalo zlasti za mlade dragocen kulturni most med državama. Med številnimi nagradami in priznanji je prejel tudi najvišje priznanje Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo, danska kraljica pa ga je odlikovala z drugim najvišjim kraljevskim priznanjem. Igor Gruden se je rodil na današnji dan leta 1932 na Uncu pri Rakeku.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JANŽ TULŠČÁK je kot katoliški duhovnik deloval v Beli krajini, pozneje pa je začel pridigati v protestantskem duhu in bil v komisiji, ki je odobrila hrvaške prevode Trubarjevih knjig. Leta 1571 je postal pomožni, deset let pozneje pa deželni pridigar v Ljubljani ter sodeloval tudi v revizijski komisiji za Dalmatinov prevod Biblije. Priredil je in pri tiskarju Mandelcu v Ljubljani izdal prvi slovenski molitvenik “Krščanske leipe molitve”. Besedilom, prevedenim iz latinščine in nemščine, je dodal tudi dolg, polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi. Protestantski pridigar Janž Tulščak se je rodil neznano kdaj v gradu Gracarjev turn pri Novem mestu, umrl pa je okoli leta 1594 v Ljubljani.
—–
Del tako imenovane “južne železnice”, dvotirne železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana-Trst, dokončane leta 1857, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil tudi skozi dva predora. Prvi, pri Šentilju, je bil dolg 190 metrov in se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice, dolgim 650 metrov in s 46-imi oboki, drugi predor, dolg 460 metrov, pa je bil v Košakih. Oba sta sodila med najzahtevnejše gradbene dosežke na tej progi. Prvi vlak je po tem na novo zgrajenem delu južne državne železnice pripeljal v Maribor na današnji dan pred 170-imi leti..
—–
Zdravnik, profesor in publicist FRANC DERGANC je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmljaših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Novinar IGOR GRUDEN je najprej študiral na Visoki novinarski in diplomatski šoli v Beogradu, ko pa je bila ta v času informbiroja ukinjena, je v Ljubljani na filozofski fakulteti dokončal študij angleščine. Nato je delal pri časnikih Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik, leta 1963 pa je na ljubljanski televiziji postal odgovorni urednik. V letih od 1963 do 1968 in od 1985 do 1993 je bil RTV dopisnik v Trstu in bil tako rekoč neuradni ambasador naše države med Slovenci v Italiji. Nato je do upokojitve delal v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Slovenija. Med drugim je pripravljal tudi humoristično-satirično oddajo “Televizijski žehtnik”, nekakšen anti-tv dnevnik, ki je imela pri gledalcih izjemen odziv.
Kot spomin na leto dni svojega študija na Danskem je v 90-ih letih prejšnjega stoletja ustanovil in desetletje vodil Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki je postalo zlasti za mlade dragocen kulturni most med državama. Med številnimi nagradami in priznanji je prejel tudi najvišje priznanje Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo, danska kraljica pa ga je odlikovala z drugim najvišjim kraljevskim priznanjem. Igor Gruden se je rodil na današnji dan leta 1932 na Uncu pri Rakeku.
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov