Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JANŽ TULŠČÁK je kot katoliški duhovnik deloval v Beli krajini, pozneje pa je začel pridigati v protestantskem duhu in bil v komisiji, ki je odobrila hrvaške prevode Trubarjevih knjig. Leta 1571 je postal pomožni, deset let pozneje pa deželni pridigar v Ljubljani ter sodeloval tudi v revizijski komisiji za Dalmatinov prevod Biblije. Priredil je in pri tiskarju Mandelcu v Ljubljani izdal prvi slovenski molitvenik “Krščanske leipe molitve”. Besedilom, prevedenim iz latinščine in nemščine, je dodal tudi dolg, polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi. Protestantski pridigar Janž Tulščak se je rodil neznano kdaj v gradu Gracarjev turn pri Novem mestu, umrl pa je okoli leta 1594 v Ljubljani.
—–
Del tako imenovane “južne železnice”, dvotirne železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana-Trst, dokončane leta 1857, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil tudi skozi dva predora. Prvi, pri Šentilju, je bil dolg 190 metrov in se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice, dolgim 650 metrov in s 46-imi oboki, drugi predor, dolg 460 metrov, pa je bil v Košakih. Oba sta sodila med najzahtevnejše gradbene dosežke na tej progi. Prvi vlak je po tem na novo zgrajenem delu južne državne železnice pripeljal v Maribor na današnji dan pred 170-imi leti..
—–
Zdravnik, profesor in publicist FRANC DERGANC je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmljaših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Novinar IGOR GRUDEN je najprej študiral na Visoki novinarski in diplomatski šoli v Beogradu, ko pa je bila ta v času informbiroja ukinjena, je v Ljubljani na filozofski fakulteti dokončal študij angleščine. Nato je delal pri časnikih Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik, leta 1963 pa je na ljubljanski televiziji postal odgovorni urednik. V letih od 1963 do 1968 in od 1985 do 1993 je bil RTV dopisnik v Trstu in bil tako rekoč neuradni ambasador naše države med Slovenci v Italiji. Nato je do upokojitve delal v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Slovenija. Med drugim je pripravljal tudi humoristično-satirično oddajo “Televizijski žehtnik”, nekakšen anti-tv dnevnik, ki je imela pri gledalcih izjemen odziv.
Kot spomin na leto dni svojega študija na Danskem je v 90-ih letih prejšnjega stoletja ustanovil in desetletje vodil Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki je postalo zlasti za mlade dragocen kulturni most med državama. Med številnimi nagradami in priznanji je prejel tudi najvišje priznanje Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo, danska kraljica pa ga je odlikovala z drugim najvišjim kraljevskim priznanjem. Igor Gruden se je rodil na današnji dan leta 1932 na Uncu pri Rakeku.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JANŽ TULŠČÁK je kot katoliški duhovnik deloval v Beli krajini, pozneje pa je začel pridigati v protestantskem duhu in bil v komisiji, ki je odobrila hrvaške prevode Trubarjevih knjig. Leta 1571 je postal pomožni, deset let pozneje pa deželni pridigar v Ljubljani ter sodeloval tudi v revizijski komisiji za Dalmatinov prevod Biblije. Priredil je in pri tiskarju Mandelcu v Ljubljani izdal prvi slovenski molitvenik “Krščanske leipe molitve”. Besedilom, prevedenim iz latinščine in nemščine, je dodal tudi dolg, polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi. Protestantski pridigar Janž Tulščak se je rodil neznano kdaj v gradu Gracarjev turn pri Novem mestu, umrl pa je okoli leta 1594 v Ljubljani.
—–
Del tako imenovane “južne železnice”, dvotirne železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana-Trst, dokončane leta 1857, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil tudi skozi dva predora. Prvi, pri Šentilju, je bil dolg 190 metrov in se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice, dolgim 650 metrov in s 46-imi oboki, drugi predor, dolg 460 metrov, pa je bil v Košakih. Oba sta sodila med najzahtevnejše gradbene dosežke na tej progi. Prvi vlak je po tem na novo zgrajenem delu južne državne železnice pripeljal v Maribor na današnji dan pred 170-imi leti..
—–
Zdravnik, profesor in publicist FRANC DERGANC je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmljaših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.
—–
Novinar IGOR GRUDEN je najprej študiral na Visoki novinarski in diplomatski šoli v Beogradu, ko pa je bila ta v času informbiroja ukinjena, je v Ljubljani na filozofski fakulteti dokončal študij angleščine. Nato je delal pri časnikih Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik, leta 1963 pa je na ljubljanski televiziji postal odgovorni urednik. V letih od 1963 do 1968 in od 1985 do 1993 je bil RTV dopisnik v Trstu in bil tako rekoč neuradni ambasador naše države med Slovenci v Italiji. Nato je do upokojitve delal v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Slovenija. Med drugim je pripravljal tudi humoristično-satirično oddajo “Televizijski žehtnik”, nekakšen anti-tv dnevnik, ki je imela pri gledalcih izjemen odziv.
Kot spomin na leto dni svojega študija na Danskem je v 90-ih letih prejšnjega stoletja ustanovil in desetletje vodil Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki je postalo zlasti za mlade dragocen kulturni most med državama. Med številnimi nagradami in priznanji je prejel tudi najvišje priznanje Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo, danska kraljica pa ga je odlikovala z drugim najvišjim kraljevskim priznanjem. Igor Gruden se je rodil na današnji dan leta 1932 na Uncu pri Rakeku.
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov