Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenci smo leta 1836 dobili prvo izvirno povest “Sreča v nesreči” ali “Popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov”, romantično in burno zgodbo iz obdobja Napoleonovih vojn avtorja Janeza Ciglerja; tedanjim bralcem se je močno priljubila. Fran Levstik je to povest navedel kot enega od zgledov izvirnega slovenskega pripovedništva. Iz nje je izšel tip večerniških povesti, vplivala pa je predvsem na poznejšo mladinsko nabožno književnost.
Janez Cigler je v Ljubljani končal študij bogoslovja in postal jetniški kurat na ljubljanskem Gradu, nato pa je bil župnik v Višnji gori. V dvajsetih letih 19. stoletja je pod Vodnikovim vplivom začel izdajati nabožne knjižice, molitvenike in podobno ter s pesmimi sodeloval pri Kranjski čbelici. Rodil se je na današnji dan leta 1792 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je na Šentviški gori pri Tolminu rodil skladatelj IVAN LAHARNAR. Bil je trgovec in župan ter organist v domačem kraju. Vzgojil je odličen pevski zbor. V glasbi je bil samouk in privrženec cecilijanskega gibanja. Napisal je več kot 600 skladb, zvečine zborovskih, pisal pa je tudi o Jacobusu Gallusu. Skladatelj Ivan Laharnar je zbiral in tudi objavil precej pesmi iz slovenskega ljudskega izročila.
—–
Pravnik JURO ADLEŠIČ se je posvečal predvsem študiju gospodarskih in političnih vprašanj. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki in bil podpredsednik Orlovske zveze. Decembra leta 1935 je postal ljubljanski župan, 11. aprila 1941. leta pa je izročil ključe mesta Ljubljane italijanski vojski. Županoval je do junija leta 1942; takrat je odstopil. Juro Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1884 v Adlešičih.
—–
M: Skladatelj in pianist JANKO RAVNIK je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice. Zlasti v klavirskih delih je presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. 1931. leta je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film “V kraljestvu Zlatoroga”. Janko Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1891 v Bohinjski Bistrici.
—–
Nemški vojaški poveljniki so po pooblastilu zadnje nemške vlade pod vodstvom vélikega admirala Karla Dönitza v glavnem poveljstvu vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil generala Dwighta Eisenhowerja v Reimsu v Franciji na današnji dan leta 1945 podpisali brezpogojno kapitulacijo nemške vojske. Da bi poudarili enotnost med zmagovalci, so nemški generali čez dva dni podpisali kapitulacijo v glavnem poveljstvu Rdeče armade v Berlin-Karlshorstu. To je pomenilo konec druge svetovne vojne na evropskih tleh in konec nemškega rajha kot samostojne države.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenci smo leta 1836 dobili prvo izvirno povest “Sreča v nesreči” ali “Popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov”, romantično in burno zgodbo iz obdobja Napoleonovih vojn avtorja Janeza Ciglerja; tedanjim bralcem se je močno priljubila. Fran Levstik je to povest navedel kot enega od zgledov izvirnega slovenskega pripovedništva. Iz nje je izšel tip večerniških povesti, vplivala pa je predvsem na poznejšo mladinsko nabožno književnost.
Janez Cigler je v Ljubljani končal študij bogoslovja in postal jetniški kurat na ljubljanskem Gradu, nato pa je bil župnik v Višnji gori. V dvajsetih letih 19. stoletja je pod Vodnikovim vplivom začel izdajati nabožne knjižice, molitvenike in podobno ter s pesmimi sodeloval pri Kranjski čbelici. Rodil se je na današnji dan leta 1792 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 150-imi leti se je na Šentviški gori pri Tolminu rodil skladatelj IVAN LAHARNAR. Bil je trgovec in župan ter organist v domačem kraju. Vzgojil je odličen pevski zbor. V glasbi je bil samouk in privrženec cecilijanskega gibanja. Napisal je več kot 600 skladb, zvečine zborovskih, pisal pa je tudi o Jacobusu Gallusu. Skladatelj Ivan Laharnar je zbiral in tudi objavil precej pesmi iz slovenskega ljudskega izročila.
—–
Pravnik JURO ADLEŠIČ se je posvečal predvsem študiju gospodarskih in političnih vprašanj. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki in bil podpredsednik Orlovske zveze. Decembra leta 1935 je postal ljubljanski župan, 11. aprila 1941. leta pa je izročil ključe mesta Ljubljane italijanski vojski. Županoval je do junija leta 1942; takrat je odstopil. Juro Adlešič se je rodil na današnji dan leta 1884 v Adlešičih.
—–
M: Skladatelj in pianist JANKO RAVNIK je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice. Zlasti v klavirskih delih je presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. 1931. leta je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film “V kraljestvu Zlatoroga”. Janko Ravnik se je rodil na današnji dan leta 1891 v Bohinjski Bistrici.
—–
Nemški vojaški poveljniki so po pooblastilu zadnje nemške vlade pod vodstvom vélikega admirala Karla Dönitza v glavnem poveljstvu vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil generala Dwighta Eisenhowerja v Reimsu v Franciji na današnji dan leta 1945 podpisali brezpogojno kapitulacijo nemške vojske. Da bi poudarili enotnost med zmagovalci, so nemški generali čez dva dni podpisali kapitulacijo v glavnem poveljstvu Rdeče armade v Berlin-Karlshorstu. To je pomenilo konec druge svetovne vojne na evropskih tleh in konec nemškega rajha kot samostojne države.
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov