Na današnji dan leta 1864 se je v Celju rodil jezikoslovec VATROSLAV OBLÀK. Ker je organiziral petje cesarske himne v slovenščini, je bil izključen iz vseh avstrijskih gimnazij, tako da je maturiral v Zagrebu. Pozneje je nadaljeval študij na avstrijskih univerzah in doktoriral iz jezikoslovja. Že z devetnajstimi leti je postal univerzitetni profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu. Med drugim je preučeval jezik slovenskih protestantov in na tem temelju obravnaval slovensko oblikoslovje, skladnjo in slovar. Monografija Vatroslava Oblàka o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini je še danes eno osnovnih slovenističnih del.
—–
Gledališka igralka ZOFIJA BORŠTNIK je začela nastopati, ko še ni bila stara petnajst let. Zaradi prikupne zunanjosti, temperamenta in naravnega daru se je bila izjemno sposobna vživljati v najzahtevnejše like klasičnega in sodobnega gledališkega sporeda. Bila je primadona po vzoru italijanske igralke Eleonore Duse in se je – podobno kot ona – zapletla v veliko sporov z gledališkimi hišami; velikokrat so jo odpustili in z njo poskušali obračunati celo pred sodiščem. Igralka Zofija Borštnik je nastopala v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Osijeku. Rodila se je na današnji dan leta 1868 v Ljubljani.
—–
Skladatelj RADO SIMONITI je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Le vkup, le vkup, uboga gmajna, in Kaj ti je, deklica.
Med drugo svetovno vojno je Rado Simoniti v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji osnoval Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent Ljubljanske opere. Rado Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.
—–
Med popotresno obnovo je leta 1899 mestna uprava s podjetjem Siemens sklenila pogodbo za graditev električne cestne železnice v Ljubljani. Leta 1901 je bilo zgrajenih pet kilometrov proge, nato pa je širitev za dalj časa zastala. Na današnji dan leta 1937 pa je ljubljanska mestna uprava sprejela sklep o graditvi dvotirne tramvajske proge do Žal, o obnovi dolenjske proge in njenem podaljšanju do Rakovnika ter o podaljšanju dvojnega tira proti Viču. Tramvaj je v Ljubljani vozil 57 let, vse do leta 1958.