Okoli leta 1491 se je v kraju Lipa pri Kostanjevici na Krasu rodil škof URBAN TEXTOR. Leta 1540 je na dvoru kralja Ferdinanda I. postal kaplan in vodja dvorne kapele ter kraljev spovednik in njegov stalni spremljevalec. Tri leta pozneje ga je kralj imenoval, papež Pavel III. pa potrdil za ljubljanskega škofa, vendar je Textor ostal v dvorni službi. Bil je odločen nasprotnik reformacije in v duhu boja proti protestantom in za uresničevanje katoliške prenove v cesarstvu se je povezal z jezuiti ter dosegel njihov prihod v avstrijske dežele. Skladno s prvimi reformnimi odloki tridentinskega koncila je Urban Textor leta 1547 od kralja Ferdinanda izposloval zaporni ukaz za kanonika Primoža Trubarja in njegove somišljenike iz ljubljanskega protestantskega krožka. Prijeli so prošta Lenarta Mertlica, generalnega vikarja Jurija Dragolica in Pavla Wienerja, Trubar pa se je rešil z begom na Nemško.
—–
Na današnji dan leta 1722 se je v Ajdovščini rodil slikar ANTON CEBEJ. O njegovem življenju in šolanju sicer ni veliko znanega. Ker je v petdesetih letih 18. stoletja živel v Ljubljani, ga štejejo za predstavnika ljubljanskega baročnega slikarstva, tako kot Quaglia in Metzingerja. Za Cebeja sta značilna lahkotna, manj patetična kompozicija kot, denimo, pri Metzingerju in prosojni kolorit, povzet po beneških mojstrih. Med tedanjimi ljubljanskimi slikarji je bil Anton Cebej edini, v čigar opusu je enakovredno zastopano tako oljno kot stensko slikarstvo.
—–
Skladatelj in aranžer BORUT LESJAK se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je 1954. leta diplomiral iz klavirja, od 1967. leta pa je bil v svobodnem poklicu. Uveljavil se je predvsem kot študijski glasbenik. Zložil je veliko popularnih skladb ter glasbeno opremil več kot 60 dokumentarnih in deset celovečernih filmov (na primer “Ne čakaj na maj”) ter pogosto sodeloval pri gledaliških predstavah. Priredil je tudi nekaj sto skladb, predvsem za radijske in televizijske oddaje.
—–
Med najpomembnejšimi prazniki v socialistični Jugoslaviji je bil današnji dan, 25. maj, »dan mladosti«: »simbol mladosti, dela in mišic«. Kot Titov rojstni dan so ga začeli praznovati leta 1945. Pripravili so množične prireditve s štafetami, ki so prenašale čestitke maršalu Titu. Leta 1956 so ta dan na njegov predlog preimenovali v »dan mladosti«, ga uzakonili kot državni praznik in uvedli eno samo štafeto, ki je vsako leto aprila krenila iz druge republike. Potovala je po vsej Jugoslaviji, praznovanje pa se je končalo z mogočno športno in kulturno prireditvijo v Beogradu, na kateri je Tito iz rok zadnjega nosilca sprejel štafetno palico.
Po njegovi smrti se je štafeta mladosti skladno z geslom »Po Titu Tito« nadaljevala, štafetno palico pa so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju tej prireditvi predlagali spremembo njene zasnove in uprizorili simbolično žaganje štafetne palice. Leta 1988 je bila štafeta mladosti ukinjena.