Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1491 se je v kraju Lipa pri Kostanjevici na Krasu rodil škof URBAN TEXTOR. Leta 1540 je na dvoru kralja Ferdinanda I. postal kaplan in vodja dvorne kapele ter kraljev spovednik in njegov stalni spremljevalec. Tri leta pozneje ga je kralj imenoval, papež Pavel III. pa potrdil za ljubljanskega škofa, vendar je Textor ostal v dvorni službi. Bil je odločen nasprotnik reformacije in v duhu boja proti protestantom in za uresničevanje katoliške prenove v cesarstvu se je povezal z jezuiti ter dosegel njihov prihod v avstrijske dežele. Skladno s prvimi reformnimi odloki tridentinskega koncila je Urban Textor leta 1547 od kralja Ferdinanda izposloval zaporni ukaz za kanonika Primoža Trubarja in njegove somišljenike iz ljubljanskega protestantskega krožka. Prijeli so prošta Lenarta Mertlica, generalnega vikarja Jurija Dragolica in Pavla Wienerja, Trubar pa se je rešil z begom na Nemško.
—–
Na današnji dan leta 1722 se je v Ajdovščini rodil slikar ANTON CEBEJ. O njegovem življenju in šolanju sicer ni veliko znanega. Ker je v petdesetih letih 18. stoletja živel v Ljubljani, ga štejejo za predstavnika ljubljanskega baročnega slikarstva, tako kot Quaglia in Metzingerja. Za Cebeja sta značilna lahkotna, manj patetična kompozicija kot, denimo, pri Metzingerju in prosojni kolorit, povzet po beneških mojstrih. Med tedanjimi ljubljanskimi slikarji je bil Anton Cebej edini, v čigar opusu je enakovredno zastopano tako oljno kot stensko slikarstvo.
—–
Skladatelj in aranžer BORUT LESJAK se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je 1954. leta diplomiral iz klavirja, od 1967. leta pa je bil v svobodnem poklicu. Uveljavil se je predvsem kot študijski glasbenik. Zložil je veliko popularnih skladb ter glasbeno opremil več kot 60 dokumentarnih in deset celovečernih filmov (na primer “Ne čakaj na maj”) ter pogosto sodeloval pri gledaliških predstavah. Priredil je tudi nekaj sto skladb, predvsem za radijske in televizijske oddaje.
—–
Med najpomembnejšimi prazniki v socialistični Jugoslaviji je bil današnji dan, 25. maj, »dan mladosti«: »simbol mladosti, dela in mišic«. Kot Titov rojstni dan so ga začeli praznovati leta 1945. Pripravili so množične prireditve s štafetami, ki so prenašale čestitke maršalu Titu. Leta 1956 so ta dan na njegov predlog preimenovali v »dan mladosti«, ga uzakonili kot državni praznik in uvedli eno samo štafeto, ki je vsako leto aprila krenila iz druge republike. Potovala je po vsej Jugoslaviji, praznovanje pa se je končalo z mogočno športno in kulturno prireditvijo v Beogradu, na kateri je Tito iz rok zadnjega nosilca sprejel štafetno palico.
Po njegovi smrti se je štafeta mladosti skladno z geslom »Po Titu Tito« nadaljevala, štafetno palico pa so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju tej prireditvi predlagali spremembo njene zasnove in uprizorili simbolično žaganje štafetne palice. Leta 1988 je bila štafeta mladosti ukinjena.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1491 se je v kraju Lipa pri Kostanjevici na Krasu rodil škof URBAN TEXTOR. Leta 1540 je na dvoru kralja Ferdinanda I. postal kaplan in vodja dvorne kapele ter kraljev spovednik in njegov stalni spremljevalec. Tri leta pozneje ga je kralj imenoval, papež Pavel III. pa potrdil za ljubljanskega škofa, vendar je Textor ostal v dvorni službi. Bil je odločen nasprotnik reformacije in v duhu boja proti protestantom in za uresničevanje katoliške prenove v cesarstvu se je povezal z jezuiti ter dosegel njihov prihod v avstrijske dežele. Skladno s prvimi reformnimi odloki tridentinskega koncila je Urban Textor leta 1547 od kralja Ferdinanda izposloval zaporni ukaz za kanonika Primoža Trubarja in njegove somišljenike iz ljubljanskega protestantskega krožka. Prijeli so prošta Lenarta Mertlica, generalnega vikarja Jurija Dragolica in Pavla Wienerja, Trubar pa se je rešil z begom na Nemško.
—–
Na današnji dan leta 1722 se je v Ajdovščini rodil slikar ANTON CEBEJ. O njegovem življenju in šolanju sicer ni veliko znanega. Ker je v petdesetih letih 18. stoletja živel v Ljubljani, ga štejejo za predstavnika ljubljanskega baročnega slikarstva, tako kot Quaglia in Metzingerja. Za Cebeja sta značilna lahkotna, manj patetična kompozicija kot, denimo, pri Metzingerju in prosojni kolorit, povzet po beneških mojstrih. Med tedanjimi ljubljanskimi slikarji je bil Anton Cebej edini, v čigar opusu je enakovredno zastopano tako oljno kot stensko slikarstvo.
—–
Skladatelj in aranžer BORUT LESJAK se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je 1954. leta diplomiral iz klavirja, od 1967. leta pa je bil v svobodnem poklicu. Uveljavil se je predvsem kot študijski glasbenik. Zložil je veliko popularnih skladb ter glasbeno opremil več kot 60 dokumentarnih in deset celovečernih filmov (na primer “Ne čakaj na maj”) ter pogosto sodeloval pri gledaliških predstavah. Priredil je tudi nekaj sto skladb, predvsem za radijske in televizijske oddaje.
—–
Med najpomembnejšimi prazniki v socialistični Jugoslaviji je bil današnji dan, 25. maj, »dan mladosti«: »simbol mladosti, dela in mišic«. Kot Titov rojstni dan so ga začeli praznovati leta 1945. Pripravili so množične prireditve s štafetami, ki so prenašale čestitke maršalu Titu. Leta 1956 so ta dan na njegov predlog preimenovali v »dan mladosti«, ga uzakonili kot državni praznik in uvedli eno samo štafeto, ki je vsako leto aprila krenila iz druge republike. Potovala je po vsej Jugoslaviji, praznovanje pa se je končalo z mogočno športno in kulturno prireditvijo v Beogradu, na kateri je Tito iz rok zadnjega nosilca sprejel štafetno palico.
Po njegovi smrti se je štafeta mladosti skladno z geslom »Po Titu Tito« nadaljevala, štafetno palico pa so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju tej prireditvi predlagali spremembo njene zasnove in uprizorili simbolično žaganje štafetne palice. Leta 1988 je bila štafeta mladosti ukinjena.
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov