Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1491 se je v kraju Lipa pri Kostanjevici na Krasu rodil škof URBAN TEXTOR. Leta 1540 je na dvoru kralja Ferdinanda I. postal kaplan in vodja dvorne kapele ter kraljev spovednik in njegov stalni spremljevalec. Tri leta pozneje ga je kralj imenoval, papež Pavel III. pa potrdil za ljubljanskega škofa, vendar je Textor ostal v dvorni službi. Bil je odločen nasprotnik reformacije in v duhu boja proti protestantom in za uresničevanje katoliške prenove v cesarstvu se je povezal z jezuiti ter dosegel njihov prihod v avstrijske dežele. Skladno s prvimi reformnimi odloki tridentinskega koncila je Urban Textor leta 1547 od kralja Ferdinanda izposloval zaporni ukaz za kanonika Primoža Trubarja in njegove somišljenike iz ljubljanskega protestantskega krožka. Prijeli so prošta Lenarta Mertlica, generalnega vikarja Jurija Dragolica in Pavla Wienerja, Trubar pa se je rešil z begom na Nemško.
—–
Na današnji dan leta 1722 se je v Ajdovščini rodil slikar ANTON CEBEJ. O njegovem življenju in šolanju sicer ni veliko znanega. Ker je v petdesetih letih 18. stoletja živel v Ljubljani, ga štejejo za predstavnika ljubljanskega baročnega slikarstva, tako kot Quaglia in Metzingerja. Za Cebeja sta značilna lahkotna, manj patetična kompozicija kot, denimo, pri Metzingerju in prosojni kolorit, povzet po beneških mojstrih. Med tedanjimi ljubljanskimi slikarji je bil Anton Cebej edini, v čigar opusu je enakovredno zastopano tako oljno kot stensko slikarstvo.
—–
Skladatelj in aranžer BORUT LESJAK se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je 1954. leta diplomiral iz klavirja, od 1967. leta pa je bil v svobodnem poklicu. Uveljavil se je predvsem kot študijski glasbenik. Zložil je veliko popularnih skladb ter glasbeno opremil več kot 60 dokumentarnih in deset celovečernih filmov (na primer “Ne čakaj na maj”) ter pogosto sodeloval pri gledaliških predstavah. Priredil je tudi nekaj sto skladb, predvsem za radijske in televizijske oddaje.
—–
Med najpomembnejšimi prazniki v socialistični Jugoslaviji je bil današnji dan, 25. maj, »dan mladosti«: »simbol mladosti, dela in mišic«. Kot Titov rojstni dan so ga začeli praznovati leta 1945. Pripravili so množične prireditve s štafetami, ki so prenašale čestitke maršalu Titu. Leta 1956 so ta dan na njegov predlog preimenovali v »dan mladosti«, ga uzakonili kot državni praznik in uvedli eno samo štafeto, ki je vsako leto aprila krenila iz druge republike. Potovala je po vsej Jugoslaviji, praznovanje pa se je končalo z mogočno športno in kulturno prireditvijo v Beogradu, na kateri je Tito iz rok zadnjega nosilca sprejel štafetno palico.
Po njegovi smrti se je štafeta mladosti skladno z geslom »Po Titu Tito« nadaljevala, štafetno palico pa so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju tej prireditvi predlagali spremembo njene zasnove in uprizorili simbolično žaganje štafetne palice. Leta 1988 je bila štafeta mladosti ukinjena.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1491 se je v kraju Lipa pri Kostanjevici na Krasu rodil škof URBAN TEXTOR. Leta 1540 je na dvoru kralja Ferdinanda I. postal kaplan in vodja dvorne kapele ter kraljev spovednik in njegov stalni spremljevalec. Tri leta pozneje ga je kralj imenoval, papež Pavel III. pa potrdil za ljubljanskega škofa, vendar je Textor ostal v dvorni službi. Bil je odločen nasprotnik reformacije in v duhu boja proti protestantom in za uresničevanje katoliške prenove v cesarstvu se je povezal z jezuiti ter dosegel njihov prihod v avstrijske dežele. Skladno s prvimi reformnimi odloki tridentinskega koncila je Urban Textor leta 1547 od kralja Ferdinanda izposloval zaporni ukaz za kanonika Primoža Trubarja in njegove somišljenike iz ljubljanskega protestantskega krožka. Prijeli so prošta Lenarta Mertlica, generalnega vikarja Jurija Dragolica in Pavla Wienerja, Trubar pa se je rešil z begom na Nemško.
—–
Na današnji dan leta 1722 se je v Ajdovščini rodil slikar ANTON CEBEJ. O njegovem življenju in šolanju sicer ni veliko znanega. Ker je v petdesetih letih 18. stoletja živel v Ljubljani, ga štejejo za predstavnika ljubljanskega baročnega slikarstva, tako kot Quaglia in Metzingerja. Za Cebeja sta značilna lahkotna, manj patetična kompozicija kot, denimo, pri Metzingerju in prosojni kolorit, povzet po beneških mojstrih. Med tedanjimi ljubljanskimi slikarji je bil Anton Cebej edini, v čigar opusu je enakovredno zastopano tako oljno kot stensko slikarstvo.
—–
Skladatelj in aranžer BORUT LESJAK se je rodil na današnji dan leta 1931 v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je 1954. leta diplomiral iz klavirja, od 1967. leta pa je bil v svobodnem poklicu. Uveljavil se je predvsem kot študijski glasbenik. Zložil je veliko popularnih skladb ter glasbeno opremil več kot 60 dokumentarnih in deset celovečernih filmov (na primer “Ne čakaj na maj”) ter pogosto sodeloval pri gledaliških predstavah. Priredil je tudi nekaj sto skladb, predvsem za radijske in televizijske oddaje.
—–
Med najpomembnejšimi prazniki v socialistični Jugoslaviji je bil današnji dan, 25. maj, »dan mladosti«: »simbol mladosti, dela in mišic«. Kot Titov rojstni dan so ga začeli praznovati leta 1945. Pripravili so množične prireditve s štafetami, ki so prenašale čestitke maršalu Titu. Leta 1956 so ta dan na njegov predlog preimenovali v »dan mladosti«, ga uzakonili kot državni praznik in uvedli eno samo štafeto, ki je vsako leto aprila krenila iz druge republike. Potovala je po vsej Jugoslaviji, praznovanje pa se je končalo z mogočno športno in kulturno prireditvijo v Beogradu, na kateri je Tito iz rok zadnjega nosilca sprejel štafetno palico.
Po njegovi smrti se je štafeta mladosti skladno z geslom »Po Titu Tito« nadaljevala, štafetno palico pa so izročali predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Leta 1987 so slovenski mladinci po vse večjem nasprotovanju tej prireditvi predlagali spremembo njene zasnove in uprizorili simbolično žaganje štafetne palice. Leta 1988 je bila štafeta mladosti ukinjena.
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov