Slikar ALBERT SIRK je najprej poučeval risanje na tržaški gimnaziji, ko pa so ga fašistične oblasti kot nezanesljivega odpustile, se je preselil v Celje. Kot slikar je bil realist z izrazitim nadihom romantizma. Največ je slikal morje, morsko obalo, mornarje in ribiče in zato ga štejejo za prvega in najdoslednejšega slovenskega marinista. Slikar Albert Sirk se je rodil na današnji dan leta 1887 v Svetem križu pri Trstu.
—–
Pripovednik in dramatik JANEZ JALEN je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev.
Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil na današnji dan leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.
—–
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu,
da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca,
začele predstave v salonu
´Kinematograf EDISON´
na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah!
Kinematograf je za stalno naseljen!«

Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno smešnico.
V prvih dneh je bil spored ene predstave takšen: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah) ter Moja srajca gori (velekomično).« Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave zgolj za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.
—–
Ameriški igralec in pevec rusko-židovskega rodu AL JOLSON (s pravim imenom Asa Yoelson, po nekaterih virih tudi Joseph Rosenblatt) je od otroštva živel v Združenih državah Amerike. Kot deček je nastopal v cirkusu, nato pa s črno pobarvanim obrazom kot pevec in šaljivec v kavarnah in zabaviščih. Kmalu je postal zvezda ameriškega glasbenega prizorišča in rekorder v prodaji gramofonskih plošč, v zgodovino filma pa se je vpisal kot pevska zvezda prvega javno prikazanega zvočnega filma »Pevec jazza« leta 1927. Njegova še danes znana pesem »Sonnyboy« je z istoimenskega, nekaj let mlajšega filma. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Sankt Peterburgu v Rusiji.