Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar se je kakšna država, pa naj je bila cesarjeva ali ljudska, znašla v denarnih težavah, se je reševala s predpisovanjem novih davkov, celo na dimnike, na primer. Tako so v avstrijskih deželah leta 1689 uvedli davščino na zakol živine in jo pobirali sedemnajst let. Ko je bila državna blagajna spet prazna, so si oblasti izmislile izredni davek na meso in na današnji dan leta 1706 v Ljubljani naredile tudi popis davčnih zavezancev.
Na seznamu davkoplačevalcev so bili vsi meščani in z njega je razvidno, da je takrat (pred 310-imi leti torej) živelo za obzidjem 671, v predmestjih pa 838 družin, od teh samo v šempetrskem predmestju 312. A številni iznajdljivi Ljubljančani so se hoteli davku izogniti tako, da so pri popisu navedli, da ne jedo doma, ali pa celo zatrjevali, da mesa sploh ne uživajo in da plačevanje »mesnega krajcarja« zanje ne pride v poštev.
—–
Na današnji dan leta 1894 se je v Drágovšku v okolici Litije rodil društveni delavec ERAZEM GORŠE. Leta 1910 se je preselil v Združene države Amerike. Sprva je bil rudar, nato pa trgovec v Clevelandu. Bil je med ustanovitelji Dramskega društva Ivana Cankarja, zaslužen pa je še za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu. Erazem Gorše je med drugim dopisoval v več slovenskih listov v Združenih državah Amerike ter pisal vadnice za učenje slovenščine za ameriške Slovence.
—–
158 kilometrov dolgemu delu železniške povezave med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki poteka od Jesenic skozi bohinjski predor in Posočje do Trsta, pravijo bohinjska proga. Zaradi številnih predorov in mostov v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče je graditev te proge sodila takrat med najtežje. Najpomembnejša objekta sta več kot 6300 metrov dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s kamnitim lokom razpona 85 metrov največji tovrstni železniški most na svetu.
Bohinjsko progo so začeli graditi leta 1901, po treh letih, ali natančneje na današnji dan leta 1904 pa je član avstrijske cesarske rodbine Leopold Salvator slovesno simbolično prebil zadnjo steno bohinjskega predora, ki je po najkrajši poti povezal Gorenjsko in Primorsko. Celotno progo so odprli julija leta 1906. To je slovesno storil kar avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sam. Na poti od Jesenic do Trsta se je dvorni vlak ustavil tudi na tedaj že po vsem svetu znanem solkanskem mostu. Visoki gost se je s spremstvom sprehodil na levi breg Soče in pozdravil graditelje in številne domačine, pod mostom pa je medtem vozil splav s slovensko in cesarsko zastavo. Potniški vlak je takrat za vožnjo od Jesenic do Trsta potreboval dobre štiri ure.
—–
Operni pevec SLAVKO ŠTRUKELJ je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kadar se je kakšna država, pa naj je bila cesarjeva ali ljudska, znašla v denarnih težavah, se je reševala s predpisovanjem novih davkov, celo na dimnike, na primer. Tako so v avstrijskih deželah leta 1689 uvedli davščino na zakol živine in jo pobirali sedemnajst let. Ko je bila državna blagajna spet prazna, so si oblasti izmislile izredni davek na meso in na današnji dan leta 1706 v Ljubljani naredile tudi popis davčnih zavezancev.
Na seznamu davkoplačevalcev so bili vsi meščani in z njega je razvidno, da je takrat (pred 310-imi leti torej) živelo za obzidjem 671, v predmestjih pa 838 družin, od teh samo v šempetrskem predmestju 312. A številni iznajdljivi Ljubljančani so se hoteli davku izogniti tako, da so pri popisu navedli, da ne jedo doma, ali pa celo zatrjevali, da mesa sploh ne uživajo in da plačevanje »mesnega krajcarja« zanje ne pride v poštev.
—–
Na današnji dan leta 1894 se je v Drágovšku v okolici Litije rodil društveni delavec ERAZEM GORŠE. Leta 1910 se je preselil v Združene države Amerike. Sprva je bil rudar, nato pa trgovec v Clevelandu. Bil je med ustanovitelji Dramskega društva Ivana Cankarja, zaslužen pa je še za ustanovitev Slovenskega narodnega muzeja v Clevelandu. Erazem Gorše je med drugim dopisoval v več slovenskih listov v Združenih državah Amerike ter pisal vadnice za učenje slovenščine za ameriške Slovence.
—–
158 kilometrov dolgemu delu železniške povezave med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem, ki poteka od Jesenic skozi bohinjski predor in Posočje do Trsta, pravijo bohinjska proga. Zaradi številnih predorov in mostov v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče je graditev te proge sodila takrat med najtežje. Najpomembnejša objekta sta več kot 6300 metrov dolg bohinjski predor in solkanski most, ki je s kamnitim lokom razpona 85 metrov največji tovrstni železniški most na svetu.
Bohinjsko progo so začeli graditi leta 1901, po treh letih, ali natančneje na današnji dan leta 1904 pa je član avstrijske cesarske rodbine Leopold Salvator slovesno simbolično prebil zadnjo steno bohinjskega predora, ki je po najkrajši poti povezal Gorenjsko in Primorsko. Celotno progo so odprli julija leta 1906. To je slovesno storil kar avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand sam. Na poti od Jesenic do Trsta se je dvorni vlak ustavil tudi na tedaj že po vsem svetu znanem solkanskem mostu. Visoki gost se je s spremstvom sprehodil na levi breg Soče in pozdravil graditelje in številne domačine, pod mostom pa je medtem vozil splav s slovensko in cesarsko zastavo. Potniški vlak je takrat za vožnjo od Jesenic do Trsta potreboval dobre štiri ure.
—–
Operni pevec SLAVKO ŠTRUKELJ je po študiju petja na ljubljanskem Državnem konservatoriju v letih od 1944 do 1971 pel v ljubljanski operi. Bil je odličen v karakternih in komičnih vlogah, največji uspeh pa je dosegel kot Herodež v operi »Saloma«. Ta njegova vloga je bila ena najopaznejših opernih poustvaritev na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Neveljaven email naslov