Lavantinski škof Anton Martin Slomšek je med različnimi pobudami, ki jih je vnesel v cerkveno življenje ter so nato postale last in skrb celotnega katoliškega sveta, začel tudi gibanje za večje sodelovanje vseh Slovanov na kulturnem in verskem področju. Tako je na današnji dan leta 1852 ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen poglavitni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov«. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja. Bratovščina ni bila namenjena le molitvi, temveč je postala tudi misijonska družba, ki se je po preoblikovanju in po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene device Marije«.
—–
Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj – Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec. Ker jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo
—–
Arhitekt IVAN VURNIK je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek in bil pozneje dobra tri desetletja njegov predstojnik.
Že 1919. leta je arhitekturno oblikoval Anatomski inštitut v Ljubljani, dve leti pozneje sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še stavbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Za gretje bazenske vode je že uporabil sončno toploto. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
—–
Ameriška filmska igralka MARILYN MONROE, s pravim imenom Norma Jean Martenson, se je pred občinstvom pojavila najprej kot fotografski model, leta 1946 pa je začela nastopati v filmih, najprej v manjših vlogah, pozneje pa v glavnih vlogah lepih plavolasih naivk. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je že bila seksualni simbol ameriškega filma. Njena prva uspeha sta bila film »Moški imajo raje svetlolaske« in pesem »Diamanti so dekletov najboljši prijatelj«.
Kljub nespornim interpretativnim sposobnostim in naravnemu nastopu se je v zadnjem obdobju svoje kariere zaradi želja gledalcev in zahtev filmskih družb zaman skušala dvigniti nad raven erotične zvezdnice in se dokazati kot resna in karakterna igralka. Marilynin zadnji film po scenariju njenega tretjega moža, pisatelja Arturja Millerja »Po padcu«, je kljub tudi moški zvezdniški zasedbi doživel neuspeh. Zaradi depresij in odvisnosti od alkohola se je tudi zdravila, umrla pa je domnevno zaradi prevelike količine zaužitih uspavalnih tablet.
Njeni pomembnejši filmi so še Sedem let skomin, Avtobusna postaja, Nekateri so za vroče in Ljubiva se. Marilyn Monroe se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Los Angelesu v Združenih državah Amerike.