Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lavantinski škof Anton Martin Slomšek je med različnimi pobudami, ki jih je vnesel v cerkveno življenje ter so nato postale last in skrb celotnega katoliškega sveta, začel tudi gibanje za večje sodelovanje vseh Slovanov na kulturnem in verskem področju. Tako je na današnji dan leta 1852 ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen poglavitni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov«. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja. Bratovščina ni bila namenjena le molitvi, temveč je postala tudi misijonska družba, ki se je po preoblikovanju in po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene device Marije«.
—–
Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj – Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec. Ker jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo
—–
Arhitekt IVAN VURNIK je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek in bil pozneje dobra tri desetletja njegov predstojnik.
Že 1919. leta je arhitekturno oblikoval Anatomski inštitut v Ljubljani, dve leti pozneje sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še stavbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Za gretje bazenske vode je že uporabil sončno toploto. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
—–
Ameriška filmska igralka MARILYN MONROE, s pravim imenom Norma Jean Martenson, se je pred občinstvom pojavila najprej kot fotografski model, leta 1946 pa je začela nastopati v filmih, najprej v manjših vlogah, pozneje pa v glavnih vlogah lepih plavolasih naivk. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je že bila seksualni simbol ameriškega filma. Njena prva uspeha sta bila film »Moški imajo raje svetlolaske« in pesem »Diamanti so dekletov najboljši prijatelj«.
Kljub nespornim interpretativnim sposobnostim in naravnemu nastopu se je v zadnjem obdobju svoje kariere zaradi želja gledalcev in zahtev filmskih družb zaman skušala dvigniti nad raven erotične zvezdnice in se dokazati kot resna in karakterna igralka. Marilynin zadnji film po scenariju njenega tretjega moža, pisatelja Arturja Millerja »Po padcu«, je kljub tudi moški zvezdniški zasedbi doživel neuspeh. Zaradi depresij in odvisnosti od alkohola se je tudi zdravila, umrla pa je domnevno zaradi prevelike količine zaužitih uspavalnih tablet.
Njeni pomembnejši filmi so še Sedem let skomin, Avtobusna postaja, Nekateri so za vroče in Ljubiva se. Marilyn Monroe se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Los Angelesu v Združenih državah Amerike.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Lavantinski škof Anton Martin Slomšek je med različnimi pobudami, ki jih je vnesel v cerkveno življenje ter so nato postale last in skrb celotnega katoliškega sveta, začel tudi gibanje za večje sodelovanje vseh Slovanov na kulturnem in verskem področju. Tako je na današnji dan leta 1852 ustanovil Bratovščino svetega Cirila in Metoda; njen poglavitni namen je bil »spreobrnjenje razkolnikov«. Pobuda je doživela velik odziv in postala začetek ciril-metodijskega gibanja. Bratovščina ni bila namenjena le molitvi, temveč je postala tudi misijonska družba, ki se je po preoblikovanju in po cerkveni odobritvi leta 1891 preimenovala v »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene device Marije«.
—–
Na današnji dan leta 1863 je bila odprta obdravska proga, železniška povezava Celovca z Mariborom po dolini Drave skozi Dravograd. Gradili so jo šest let, dolga pa je 126 kilometrov. Celovški podjetniki so se namreč potegovali za to, da bi glavna železniška prometnica Dunaj – Trst, imenovana Južna železnica, vodila skozi Celovec. Ker jim tega ni uspelo doseči, so se nanjo priključili z obdravsko progo
—–
Arhitekt IVAN VURNIK je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek in bil pozneje dobra tri desetletja njegov predstojnik.
Že 1919. leta je arhitekturno oblikoval Anatomski inštitut v Ljubljani, dve leti pozneje sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še stavbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Za gretje bazenske vode je že uporabil sončno toploto. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega od utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
—–
Ameriška filmska igralka MARILYN MONROE, s pravim imenom Norma Jean Martenson, se je pred občinstvom pojavila najprej kot fotografski model, leta 1946 pa je začela nastopati v filmih, najprej v manjših vlogah, pozneje pa v glavnih vlogah lepih plavolasih naivk. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je že bila seksualni simbol ameriškega filma. Njena prva uspeha sta bila film »Moški imajo raje svetlolaske« in pesem »Diamanti so dekletov najboljši prijatelj«.
Kljub nespornim interpretativnim sposobnostim in naravnemu nastopu se je v zadnjem obdobju svoje kariere zaradi želja gledalcev in zahtev filmskih družb zaman skušala dvigniti nad raven erotične zvezdnice in se dokazati kot resna in karakterna igralka. Marilynin zadnji film po scenariju njenega tretjega moža, pisatelja Arturja Millerja »Po padcu«, je kljub tudi moški zvezdniški zasedbi doživel neuspeh. Zaradi depresij in odvisnosti od alkohola se je tudi zdravila, umrla pa je domnevno zaradi prevelike količine zaužitih uspavalnih tablet.
Njeni pomembnejši filmi so še Sedem let skomin, Avtobusna postaja, Nekateri so za vroče in Ljubiva se. Marilyn Monroe se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Los Angelesu v Združenih državah Amerike.
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov