Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Delo slikarja ANTONA TUŠKA je slabo poznano, pripisane pa so mu številne oljne slike v cerkvah in freske na znamenjih in hišah na Gorenjskem, zlasti na Škofjeloškem. Večkrat je delal za kapucinski samostan v Škofji Loki, poslikal pa je tudi romarsko cerkev na Veseli gori pri Šentrupertu. Njegove oljne slike so mehko modelirane in lirično občutene, freske pa zaradi prevelikih figur učinkujejo nerodno. Anton Tušek se je rodil na današnji dan leta 1725 v Škofji Loki.
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853i rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Pevmi na Goriškem.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom Josipom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
IVAN ŠKAFAR je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v raznih župnijah, izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji ter od leta 1959 dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Ivan Škafar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Radljah ob Dravi.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Delo slikarja ANTONA TUŠKA je slabo poznano, pripisane pa so mu številne oljne slike v cerkvah in freske na znamenjih in hišah na Gorenjskem, zlasti na Škofjeloškem. Večkrat je delal za kapucinski samostan v Škofji Loki, poslikal pa je tudi romarsko cerkev na Veseli gori pri Šentrupertu. Njegove oljne slike so mehko modelirane in lirično občutene, freske pa zaradi prevelikih figur učinkujejo nerodno. Anton Tušek se je rodil na današnji dan leta 1725 v Škofji Loki.
—–
Na Logu v Trenti se je na današnji dan leta 1853i rodil gorski vodnik svetovnega slovesa ANDREJ KOMAC – MOTA, v mladih letih sicer tudi eden najdrznejših divjih lovcev. Od leta 1880 je bil poklicni gorski vodnik nemškega planinskega društva Alpenverein, kar 25 let pa osebni spremljevalec gornika in pisatelja Juliusa Kugyja ter prvi lovski paznik tržaškega bogataša Alberta Boisa, ki je imel v najemu vsa lovišča v Trenti in okolici. Ker je gorski vodnik in nekdanji divji lovec Andrej Komac – Mota postal zelo vesten čuvaj, so mu zaupali še službo paznika v državnih gozdovih Julijskih Alp.
—–
Medicinska sestra ANGELA BOŠKÍN je od leta 1912 kot prva slovenska medicinska sestra delala v dunajski porodniški kliniki. Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah ustanovila posvetovalnico za matere z dojenčki, v letih od 1922 do 26 je v Ljubljani predavala na enoletni šoli za medicinske sestre, nato pa je v Trbovljah odprla posvetovalnico za otroke. Za zasluge pri organizaciji dispanzerske dejavnosti in otroških posvetovalnic so ji podelili prvo zlato značko medicinskih sester. Angela Boškin se je rodila na današnji dan pred 130-imi leti v Pevmi na Goriškem.
—–
Načrtovalec in izdelovalec letal ter pilot EDVARD RUSJAN je leta 1900 z bratom Josipom izdelal letalski model z vijakom na vzmet. Bila sta samouka. Kljub očetovi denarni pomoči uspeha dolgo ni bilo, novembra leta 1909 pa je Edvard z dvokrilnim motornim letalom v višini slabih dveh metrov večkrat poletel 60 metrov daleč. To je bil začetek zgodovine motornega letenja v tem delu Evrope.
Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Delo je nadaljeval v Zagrebu. Njegov enokrilec se je dvignil že po 28-ih metrih zaleta; to je bila tedaj najkrajša izmerjena razdalja na svetu. Edvard Rusjan se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu, 9. januarja leta 1911 pa se je na mitingu v Beogradu smrtno ponesrečil, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
—–
IVAN ŠKAFAR je študiral na visoki bogoslovni šoli v Mariboru in bil leta 1935 posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v raznih župnijah, izseljenski duhovnik prekmurskih sezonskih delavcev v Vojvodini in severni Nemčiji ter od leta 1959 dekan vuzeniške dekanije. V znanstvenih revijah je objavljal članke in razprave o politični in cerkveni zgodovini ter osebnostih Prekmurja in zbral več pomembnih prekmurskih rokopisov in tiskov. Ivan Škafar se je rodil na današnji dan leta 1912 v Radljah ob Dravi.
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov