Pravnik, politik in publicist VEKOSLAV KUKOVEC se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Kóračicah pri Ormožu. 1906. leta je ustanovil liberalno Narodno stranko na Štajerskem in bil njen predsednik do leta 1917. Ob ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Slovenijo je bil najprej njen podpredsednik, pozneje pa predsednik. V letih 1920 in 21 je bil minister za socialno politiko. Vekoslav Kukovec se je kot javni delavec zavzemal za nadstrankarsko politično povezovanje.
—–
Gledališki igralec SILVIJ KOBAL je leta 1946 postal član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in bil odtlej ves čas eden njegovih vodilnih ustvarjalcev. V številnih dognanih dramskih likih je posebej razvil dvoje značilnosti – razgiban temperament, poln mediteranskega duha, in mehak čut za komično, s katerim je vlival svojim vlogam žlahtno ljudskost. Prejel je Borštnikov prstan, najodličnejšo slovensko igralsko nagrado, ter leta 1986 Prešernovo nagrado. Silvij Kobal se je rodil na današnji dan leta 1928 v Idriji.
—–
Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat (arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila tukaj tudi stranska vrata rimske Emone), je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templarjev. Nosijo bel plašč s črnim križem.
Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Madžarom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. Pozneje so imeli postojanke še v Ormožu, Miklavžu pri Ormožu, Središču ob Dravi, v Črnomlju, Metliki, Semiču, Podzemlju in v Vinici. Križniki so kolonizirali pusta območja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo.
V Ljubljani so se naselili leta 1268. V posest so dobili velik del zemljišča od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Postavili so redovno hišo in cerkev ter se ukvarjali z nego bolnikov (pod Rožnikom so imeli tudi bolnišnico za gobavce) in poučevali mladino; v sklopu samostana so imeli šolo in sirotišnico.
Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Veliko dvorišče, potem tudi Preddverje imenovano, je na novo tlakoval in k stari fasadi dozidal arkade v obliki gledaliških lož.
Tako imenovano Peklensko dvorišče je preuredil v izrazito sredozemski prostor, namenjen komornejšim prireditvam; njegova posebnost je mreža stenskih svetilk, s katerimi je Plečnik poenotil različne fasade dvorišča. Samostanski vrt ob južnem obzidju pa so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke so odprli na današnji dan leta 1955.