Jezikoslovec Blaž Kumerdej se je zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem in leta 1772 cesarici Mariji Tereziji predlagal ustanovitev šol s poukom v slovenskem jeziku. Šole naj bi obiskovali vsi otroci ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Tega ni utemeljeval predvsem z oblastem všečno državljansko vzgojo, pač pa z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku, saj bi »pismeni ljudje laže pridobivali in proizvode izmenjavali ter državi davke plačevali«. Tako je dunajski dvor na današnji dan 1773 izdal odlok o ustanovitvi normalke v Ljubljani, Kumerdeja pa imenoval za njenega ravnatelja. Blaž Kumerdej je potem uspešno uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine ter tudi tako poskrbel za uveljavljanje pouka v slovenskem jeziku.
—–
Politik in pravnik RADOSLAV RÁZLAG je bil od leta 1870 ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti. Vseskozi se je zavzemal za demokratične pravice štajerskih Slovencev in deloval za federativno ureditev Avstrije. Kot prevajalec zakonov in vladnih razglasov v slovenščino ter poznavalec pravne terminologije je izdal priročnik »Slovenski pravnik«. Razlag je kot govornik nastopil na petih slovenskih taborih, leta 1871 pa je bil imenovan za kranjskega deželnega glavarja. Ves čas svojega političnega delovanja je podpiral jezikovne zahteve Slovencev in si prizadeval za izboljšanje njihovega gospodarskega položaja. Radoslav Razlag se je rodil na današnji dan leta 1826 v Radoslavcih pri Ljutomeru.
—–
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan leta 1909 z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—–
Dirigent VLADIMIR KOBLER je leta 1951 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in še isto leto debitiral na odru ljubljanske Opere s Puccinijevo »Tosco«. Nato je deloval na Hrvaškem, leta 1961 pa se je vrnil v Slovenijo in bil dobro desetletje dirigent in direktor Opere SNG Maribor, nato pa dirigent in umetniški vodja ljubljanske Opere. Gostoval je v domala vseh glasbenih središčih nekdanje Jugoslavije ter na nekaterih evropskih opernih odrih. Za svoje umetniško delo je prejel Betettovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.