Paleobotanik CONSTANTIN ETTINGSHAUSEN je doktoriral iz medicine na Dunaju. Najprej je poučeval na tamkajšnji medicinsko-kirurški vojaški akademiji, nato pa na univerzi v Gradcu predaval botaniko in rastlinsko paleontologijo. Rastlinske ostanke je raziskoval tudi na Slovenskem in med drugim objavil monografijo o najdbah v Socki in Zagorju ob Savi. Poudarjal je južnopolóbelsko (to je avstralsko) naravo te flore, a ta ni bila popolnoma potrjena. Vsekakor pa je šlo za subtropsko floro, ki je pozneje v Sloveniji niso več raziskovali. Constantin Ettingshausen se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti na Dunaju.
—–
Gorska reševalna služba je prostovoljna, tehnično in medicinsko specializirana planinska reševalna organizacija. Njeni poglavitni nalogi sta reševanje in pomoč ponesrečencem v gorah in v krajih, ki niso dostopni redni
zdravstveni službi. Prva dokumentirana reševalna akcija pri nas je bila julija leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca in so ga z vrvmi spustili v dolino. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek.
Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini izpod gore. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa sta bila konj in lojtrski voz.
»Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
—–
Kipar BOŠTJAN PUTRIH je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1971 končal še specialko. Kot svobodni umetnik je leto pozneje postal eden ključnih članov »Grupe junij«, naše najpomembnejše avantgardistične skupine v drugi polovici prejšnjega stoletja. Sprva je ustvarjal abstraktne plastike iz mavčnih delov, nato konstrukcije iz aluminijastih žic in pločevine, pozneje pa plastike določnejših oblik iz človeškega in živalskega sveta. Med njegovimi pomembnejšimi deli je spomenik generalu Rudolfu Maistru pred Ministrstvom za obrambo v Ljubljani. Boštjan Putrih se je ukvarjal tudi s slikarstvom, grafiko in fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
—–
Slovenske partizanske bolnišnice so bile v okupiranih evropskih državah, v katerih so delovale gverilske vojaške enote, brez dvoma nekaj enkratnega. Postavljati so jih začeli v Kočevskem Rogu po italijanski ofenzivi leta 1942. Tam je bila na Daleč hribu v preurejenih prostorih nekdanje hiše gozdne uprave ustanovljena tudi glavna ali pozneje centralna partizanska bolnišnica. Delovati je začela na današnji dan leta 1942, prve ranjence pa je sprejela nekaj dni pozneje. Imela je 40 postelj in operacijsko sobo ter je bila tako začetek poznejšega sklopa bolnišničnih postojank slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu.