Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOHAN GABRIEL SEIDL je bil avstrijsko-nemški pesnik in dramatik romantično-bidermajerske, idejno konservativne smeri. V letih od 1829 do 1846 je bil gimnazijski profesor v Celju. Svoje tamkajšnje delo je povezal s slovenskimi kraji, ljudmi, zgodovino in ljudskim pesništvom. Kot zgodovinar in arheolog je zaslužen za raziskovanje antične kulture pri nas. Med drugim je objavljal tudi slovenske ljudske pesmi in jih prevajal. Johan Gabriel Seidl se je rodil na današnji dan leta 1804 na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1890 se je v Rečici ob Savinji rodila publicistka in narodna delavka MARIE PRISLAND. Leta 1905 je odšla v Združene države Amerike in čez deset let tam ustanovila prvo slovensko žensko podporno društvo v okviru Kranjske slovenske katoliške jednote. Leta 1926 je ustanovila še Slovensko žensko zvezo. Namen te organizacije je bil združiti Slovenke v Združenih državah Amerike, jim pomagati pri izobraževanju, širiti ameriške in slovenske ideale in pomagati članicam. Bila je predsednica in pozneje častna predsednica te zveze. Marie Prisland je med drugim napisala tudi knjigo o slovenskih naselbinah v Združenih državah Amerike z življenjepisi pomembnih ameriških Slovencev.
—–
Violinist, dirigent in pedagog ALBERT DERMELJ – ALI je študiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani, podiplomsko pa še v Zagrebu. Tam je bil nato koncertni mojster in violinist v opernem orkestru. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v Ljubljani: najprej v opernem ansamblu in v novo ustanovljenem simfoničnem orkestru Radia Ljubljana, nato pa tri desetletja v Slovenski filharmoniji. Bil je solist in dirigent, nekaj časa celo edini koncertni mojster in tako je praktično sodeloval na vseh koncertih. Nastopal je tudi solistično in v številnih komornih zasedbah, zlasti v Ljubljanskem godalnem kvartetu in Ljubljanskem komornem triu. Igral je na cremonsko violino izdelovalca Andreasa Amatija iz leta 1720.
Na Akademiji za glasbo je bil Ali Dermelj redni profesor za violino, zasnoval pa je tudi oddelek za violo. Za svoje delo je med drugim prejel Betettovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem ter postal častni član Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani.
—–
V dneh od 21. do 24. junija leta 1922 so fašistične čete iz Gorice in Furlanije pripravile kazenski pohod na Kobarid in okoliške vasi. Vzrok je bilo porušenje spomenika italijanskim vojakom, ki so med prvo svetovno vojno padli na Krnu. Za kazen so fašisti porušili spomenik skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, zažgali več hiš, pet pastirjev iz Drežnice pa zaprli. Strokovnjaki so pozneje ugotovili, da je v italijanski spomenik na Krnu treščila strela.
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov