Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 16. stoletju so bili Turki za Evropo nevarnost, saj o krvoločnih roparjih na stari celini niso vedeli kaj dosti. Prvi, ki jih je opisal drugače in ne le kot bojevnike in roparje, je bil humanist in potopisec BENEDIKT KURIPEČIČ. O njegovem življenju je malo podatkov: rodil se je leta 1490 v Gornjem Gradu in iz listine ljubljanskega kapitlja je vidno, da je bil javni notar. Pomembnejša pa je bila njegova vloga tolmača odposlancev avstrijskega cesarja Ferdinanda I. pri sultanu v Carigradu.
Ko je leta 1530 zapustil Ljubljano, je začel pisati dnevnik, takoj po vrnitvi pa ga je v nemščini tudi izdal. Izvirnik rokopisa tega najstarejšega potopisa po Balkanu s pomembnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki se je izgubil, obstaja pa njegov prepis. Leto pozneje je Benedikt Kuripečič napisal še knjigo, v kateri je duhovito opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
——
Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodila gledališka in filmska igralka RUŠA BOJC. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 52 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec), v “Veselih večerih” ljubljanskega radia pa je bila Ruša Bojčeva neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 je nemški esesovski akcijski oddelek v opuščeni luščilnici riža v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz Jadranskega primorja in severne Italije ter jih nato pošiljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih usmrčevali. Trupla so upepeljevali v krematoriju, ki je začel obratovati na današnji dan leta 1944i; število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč.
Ob približevanju jugoslovanske armade aprila leta 1945 Trstu so esesovci krematorij razstrelili in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1975 Rižarno razglasila za nacionalni spomenik, naslednje leto pa so na podlagi ohranjenega gradiva dva častnika esesovskega akcijskega oddelka za zločine v Rižarni v njuni odstotnosti obsodili na dosmrtno ječo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 16. stoletju so bili Turki za Evropo nevarnost, saj o krvoločnih roparjih na stari celini niso vedeli kaj dosti. Prvi, ki jih je opisal drugače in ne le kot bojevnike in roparje, je bil humanist in potopisec BENEDIKT KURIPEČIČ. O njegovem življenju je malo podatkov: rodil se je leta 1490 v Gornjem Gradu in iz listine ljubljanskega kapitlja je vidno, da je bil javni notar. Pomembnejša pa je bila njegova vloga tolmača odposlancev avstrijskega cesarja Ferdinanda I. pri sultanu v Carigradu.
Ko je leta 1530 zapustil Ljubljano, je začel pisati dnevnik, takoj po vrnitvi pa ga je v nemščini tudi izdal. Izvirnik rokopisa tega najstarejšega potopisa po Balkanu s pomembnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki se je izgubil, obstaja pa njegov prepis. Leto pozneje je Benedikt Kuripečič napisal še knjigo, v kateri je duhovito opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
——
Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodila gledališka in filmska igralka RUŠA BOJC. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 52 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec), v “Veselih večerih” ljubljanskega radia pa je bila Ruša Bojčeva neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 je nemški esesovski akcijski oddelek v opuščeni luščilnici riža v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz Jadranskega primorja in severne Italije ter jih nato pošiljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih usmrčevali. Trupla so upepeljevali v krematoriju, ki je začel obratovati na današnji dan leta 1944i; število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč.
Ob približevanju jugoslovanske armade aprila leta 1945 Trstu so esesovci krematorij razstrelili in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1975 Rižarno razglasila za nacionalni spomenik, naslednje leto pa so na podlagi ohranjenega gradiva dva častnika esesovskega akcijskega oddelka za zločine v Rižarni v njuni odstotnosti obsodili na dosmrtno ječo.
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Neveljaven email naslov