Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 16. stoletju so bili Turki za Evropo nevarnost, saj o krvoločnih roparjih na stari celini niso vedeli kaj dosti. Prvi, ki jih je opisal drugače in ne le kot bojevnike in roparje, je bil humanist in potopisec BENEDIKT KURIPEČIČ. O njegovem življenju je malo podatkov: rodil se je leta 1490 v Gornjem Gradu in iz listine ljubljanskega kapitlja je vidno, da je bil javni notar. Pomembnejša pa je bila njegova vloga tolmača odposlancev avstrijskega cesarja Ferdinanda I. pri sultanu v Carigradu.
Ko je leta 1530 zapustil Ljubljano, je začel pisati dnevnik, takoj po vrnitvi pa ga je v nemščini tudi izdal. Izvirnik rokopisa tega najstarejšega potopisa po Balkanu s pomembnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki se je izgubil, obstaja pa njegov prepis. Leto pozneje je Benedikt Kuripečič napisal še knjigo, v kateri je duhovito opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
——
Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodila gledališka in filmska igralka RUŠA BOJC. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 52 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec), v “Veselih večerih” ljubljanskega radia pa je bila Ruša Bojčeva neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 je nemški esesovski akcijski oddelek v opuščeni luščilnici riža v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz Jadranskega primorja in severne Italije ter jih nato pošiljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih usmrčevali. Trupla so upepeljevali v krematoriju, ki je začel obratovati na današnji dan leta 1944i; število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč.
Ob približevanju jugoslovanske armade aprila leta 1945 Trstu so esesovci krematorij razstrelili in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1975 Rižarno razglasila za nacionalni spomenik, naslednje leto pa so na podlagi ohranjenega gradiva dva častnika esesovskega akcijskega oddelka za zločine v Rižarni v njuni odstotnosti obsodili na dosmrtno ječo.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 16. stoletju so bili Turki za Evropo nevarnost, saj o krvoločnih roparjih na stari celini niso vedeli kaj dosti. Prvi, ki jih je opisal drugače in ne le kot bojevnike in roparje, je bil humanist in potopisec BENEDIKT KURIPEČIČ. O njegovem življenju je malo podatkov: rodil se je leta 1490 v Gornjem Gradu in iz listine ljubljanskega kapitlja je vidno, da je bil javni notar. Pomembnejša pa je bila njegova vloga tolmača odposlancev avstrijskega cesarja Ferdinanda I. pri sultanu v Carigradu.
Ko je leta 1530 zapustil Ljubljano, je začel pisati dnevnik, takoj po vrnitvi pa ga je v nemščini tudi izdal. Izvirnik rokopisa tega najstarejšega potopisa po Balkanu s pomembnimi zgodovinskimi, geografskimi in etnografskimi podatki se je izgubil, obstaja pa njegov prepis. Leto pozneje je Benedikt Kuripečič napisal še knjigo, v kateri je duhovito opisal družbene, politične in verske razmere v Turčiji, pa tudi v Nemčiji in Avstriji.
——
Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodila gledališka in filmska igralka RUŠA BOJC. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno je nastopala na slovenskem amaterskem odru v Beogradu, od leta 1945 do 52 je bila članica ljubljanske Drame, do upokojitve leta 1965 pa članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Priljubljena je bila zlasti zaradi upodobitev komičnih likov, predvsem iz slovenske dramatike. Igrala je tudi v filmih (Svet na Kajžarju, Družinski dnevnik, Naš avto in Srečno, Kekec), v “Veselih večerih” ljubljanskega radia pa je bila Ruša Bojčeva neprekosljiva klepetulja in zajedljivka Špela.
——
Po kapitulaciji Italije septembra leta 1943 je nemški esesovski akcijski oddelek v opuščeni luščilnici riža v tržaškem predmestju Škedenj uredil policijsko taborišče. V njem so zbirali Jude iz Jadranskega primorja in severne Italije ter jih nato pošiljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. V Rižarno so zapirali tudi pripadnike osvobodilnih gibanj in jih usmrčevali. Trupla so upepeljevali v krematoriju, ki je začel obratovati na današnji dan leta 1944i; število žrtev ocenjujejo na nekaj tisoč.
Ob približevanju jugoslovanske armade aprila leta 1945 Trstu so esesovci krematorij razstrelili in večino arhivskega gradiva uničili. Republika Italija je leta 1975 Rižarno razglasila za nacionalni spomenik, naslednje leto pa so na podlagi ohranjenega gradiva dva častnika esesovskega akcijskega oddelka za zločine v Rižarni v njuni odstotnosti obsodili na dosmrtno ječo.
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov