Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ALOJZIJ KNAFELC je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov” se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej Jugoslaviji. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Alojzij Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859 v Novem mestu.
—–
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar JARO DOLAR je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanske knjižnice kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku.
Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel okrog 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Mariboru.
——
Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ALOJZIJ KNAFELC je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov” se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej Jugoslaviji. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Alojzij Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859 v Novem mestu.
—–
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar JARO DOLAR je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanske knjižnice kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku.
Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel okrog 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Mariboru.
——
Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov