Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ALOJZIJ KNAFELC je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov” se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej Jugoslaviji. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Alojzij Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859 v Novem mestu.
—–
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar JARO DOLAR je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanske knjižnice kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku.
Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel okrog 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Mariboru.
——
Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ALOJZIJ KNAFELC je bil zunanji član piparjev, prve organizirane skupine slovenskih planincev, nastale leta 1892, in kartograf. Med drugim je bil načelnik markacijskega odseka Slovenskega planinskega društva. Ko je leta 1924 objavil “Navodila za jednotno markiranje potov” se je njegova označba planinskih poti (rdeč kolobar okoli belega polja) uveljavila po vsej Jugoslaviji. Izdelal je tudi več pomembnih planinskih zemljevidov. Alojzij Knafelc se je rodil na današnji dan leta 1859 v Novem mestu.
—–
Časnikar, gledališki publicist, prevajalec in bibliotekar JARO DOLAR je leta 1935 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Do leta 1941 je bil časnikar, med drugim je do prepovedi urejal tudi mariborsko “Edinost”. Po osvoboditvi je bil v Mariboru dramaturg in direktor Drame, od leta 1957 bibliotekar in ravnatelj študijske knjižnice, dvanajst let pa je vodil tudi Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Na visokošolskih ustanovah v Mariboru in Ljubljani je predaval kulturno zgodovino, zgodovino knjige in knjižnic ter sociologijo knjige, uredil pa je tudi samostanske knjižnice kapucinov v Krškem in frančiškanov v Kamniku.
Objavljal je pesmi, prozo in gledališke kritike. Iz angleščine, francoščine, nemščine, ruščine, češčine, španščine in italijanščine je prevedel okrog 25 gledaliških del. Leta 1967 je za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju prejel Čopovo diplomo. Jaro Dolar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Mariboru.
——
Psihiater LEV MILČINSKI je študiral na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Zagrebu. Po diplomi leta 1940 je delal v bolnišnici za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto je bil od januarja 1943 zaprt, najprej v Ljubljani, nato pa do konca vojne v Dachauu.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v Švici, Franciji in Angliji. Leta 1949 je doktoriral z disertacijo o samomoru in samomorilskem poskusu v Sloveniji. Vse njegovo poznejše delo je bilo posvečeno preučevanju in preprečevanju samomorilnosti in samomora. Bil je cenjen učitelj generacij naših medicincev, avtor številnih strokovnih in znanstvenih člankov, pa tudi osrednji avtor prvega slovenskega učbenika o psihiatriji. Za svoje znanstvene dosežke je prejel več pomembnih nagrad, bil pa je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze. Lev Milčinski se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Danes je kresni dan, zato bodo drevi marsikje pripravili kresovanje, najbolj znani običaj ob prazniku svetega Janeza Krstnika; ta namreč goduje jutri, 24. junija. Na šentjanževo – danes torej – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Kresovanje so na Slovenskem spet oživili v drugi polovici 19. stoletja, ko je dobilo rodoljubni pomen.
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov