Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
Organist, skladatelj in glasbeni pedagog PAVEL RANČIGAJ se je rodil na današnji dan leta 1899 se je v Kapli pri Žalcu. Poučeval je v različnih glasbenih šolah po Sloveniji in vzgojil več znanih organistov, tudi Huberta Berganta. Objavil je 43 zvezkov ljudskih pesmi za harmoniko oziroma klavir in petje ter 15 zvezkov starih božičnih pesmi za enako zasedbo. Pavel Rančigaj je tudi priredil več skladb klasičnih mojstrov za violino in orgle ter to instrumentalno zasedbo uvedel v slovensko glasbeno ustvarjanje.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter ritem igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
Organist, skladatelj in glasbeni pedagog PAVEL RANČIGAJ se je rodil na današnji dan leta 1899 se je v Kapli pri Žalcu. Poučeval je v različnih glasbenih šolah po Sloveniji in vzgojil več znanih organistov, tudi Huberta Berganta. Objavil je 43 zvezkov ljudskih pesmi za harmoniko oziroma klavir in petje ter 15 zvezkov starih božičnih pesmi za enako zasedbo. Pavel Rančigaj je tudi priredil več skladb klasičnih mojstrov za violino in orgle ter to instrumentalno zasedbo uvedel v slovensko glasbeno ustvarjanje.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter ritem igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Neveljaven email naslov