Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in glasbeni publicist FRIDERIK KEESBACHER se je kot vladni svetnik in deželni sanitetni referent zavzemal za komunalno-higiensko ureditev Ljubljane in zgraditev nove deželne bolnišnice ter napisal vrsto člankov o javnem zdravstvu, higieni in najbolj razširjenih boleznih. Ukvarjal se je tudi z glasbo. Objavil je vrsto člankov o razvoju glasbe na Kranjskem. Od leta 1881 je bil ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe in je tudi napisal knjigo o njeni zgodovini. Zdravnik in glasbeni publicist Friderik Keesbacher se je rodil na današnji dan leta 1831 v Schwazu v Avstriji.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Novinar in publicist LADO POHAR je novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem: po vrnitvi iz internacije v Italiji leta 1943 je postal urednik primorske izdaje Mladine in Partizanskega dnevnika. Po vojni je urejal Primorski dnevnik v Trstu, diplomiral na
novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu in potem delal v zunanjepolitičnem uredništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug.Pozneje je dokončal še študij na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
V letih od 1951 do 1956 je bil direktor Radia Koper-Capodistria, v letih od 1957 do 1962 prvi direktor slovenske televizije, nato pa pet let dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Pozneje je na Radioteleviziji Ljubljana ustanovil Službo za študij programa in jo vodil do upokojitve leta 1974. O televiziji je predaval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, objavil je več deset študij s področja časnikarstva, s svojim teoretičnim in strokovniom delom pa je veliko prispeval k razvoju elektronskih medijev.
Za svoje delo je Lado Pohar dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, takrat najvišje priznanje za dosežke na področju novinarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Radečah.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in glasbeni publicist FRIDERIK KEESBACHER se je kot vladni svetnik in deželni sanitetni referent zavzemal za komunalno-higiensko ureditev Ljubljane in zgraditev nove deželne bolnišnice ter napisal vrsto člankov o javnem zdravstvu, higieni in najbolj razširjenih boleznih. Ukvarjal se je tudi z glasbo. Objavil je vrsto člankov o razvoju glasbe na Kranjskem. Od leta 1881 je bil ravnatelj ljubljanske Filharmonične družbe in je tudi napisal knjigo o njeni zgodovini. Zdravnik in glasbeni publicist Friderik Keesbacher se je rodil na današnji dan leta 1831 v Schwazu v Avstriji.
—–
Pisatelj, pesnik, dramatik in politik ANTON NOVAČAN se je rodil na današnji dan leta 1887 v Zadobrovi pri Celju. Leta 1921 je ustanovil Zemljoradniško stranko za Slovenijo in izdajal list “Naša vas”, leto pozneje pa je prestopil k Slovenski republikanski stranki. Zavzemal se je za konfederacijo južnoslovanskih narodov, tudi Bolgarov, in sicer za državo na podlagi zadružništva. Po letu 1923 je deloval v diplomatski službi, med vojno je bil v Veliki Britaniji, leta 1949 pa se je izselil v Argentino. Že kot dijak se je posvečal poeziji, pozneje pa je bil najizrazitejši v dramatiki. Shakespearovsko zasnovana zgodovinska drama Antona Novačana z naslovom “Herman Celjski” sodi med najboljše slovenske dramske stvaritve.
—–
Novinar in publicist LADO POHAR je novinarsko pot začel že med narodnoosvobodilnim bojem: po vrnitvi iz internacije v Italiji leta 1943 je postal urednik primorske izdaje Mladine in Partizanskega dnevnika. Po vojni je urejal Primorski dnevnik v Trstu, diplomiral na
novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu in potem delal v zunanjepolitičnem uredništvu jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug.Pozneje je dokončal še študij na visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
V letih od 1951 do 1956 je bil direktor Radia Koper-Capodistria, v letih od 1957 do 1962 prvi direktor slovenske televizije, nato pa pet let dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Pozneje je na Radioteleviziji Ljubljana ustanovil Službo za študij programa in jo vodil do upokojitve leta 1974. O televiziji je predaval tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, objavil je več deset študij s področja časnikarstva, s svojim teoretičnim in strokovniom delom pa je veliko prispeval k razvoju elektronskih medijev.
Za svoje delo je Lado Pohar dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, takrat najvišje priznanje za dosežke na področju novinarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Radečah.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov