Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov