Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov