Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Narodni delavec, pisatelj in publicist JAKOB UKMAR je leta 1917 na Avguštineju na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, leta 1947 pa je postal apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Leta 1938 je obnovil moško Marijino družbo v Trstu, po vojni pa je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Leta 1970 je prejel častni doktorat na teološki fakulteti v Ljubljani. Jakob Ukmar se je rodil na današnji dan leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
—–
Risar, grafik in slikar HINKO SMREKAR upravičeno slovi kot najboljši slovenski karikaturist in imeniten risar. Rodil se je na današnji dan leta 1883 v Ljubljani. Za slikarstvo se je odločil, potem ko je začel juridični študij na Dunaju, vendar zaradi gmotne stiske ni mogel redno študirati. Po prvem pouku v Avstrijskem muzeju za umetnost in obrt se je vrnil domov, vendar se je vedno znova vračal na Dunaj in v München. Leta 1903 se je pridružil umetniški skupini Vesna kot eden najdelavnejših članov in se po vesnjanskem programu lotil folklorne motivike, nato pa sprva zmerne in pozneje vedno bolj jedke karikature. Ker tudi med drugo svetovno vojno njegov do konca kritični duh ni znal videti nič drugega kor resnico, so Italijani Hinka Smrekarja zaprli in ga kot talca oktobra leta 1942. v Gramozni jami pri Ljubljani ustrelili
—–
STOJAN ZAFRED si je pri 19-ih letih pri skoku v morje poškodoval hrbtenico in postal tetraplegik. Po rehabilitaciji se je zasebno likovno izobraževal in začel slikati z usti. Njegova zgodnja dela – vedute in tihožitja – so bila realistična, pri portretih pa je viden ekspresivni izraz. Pozneje se je kot izrazit kolorist posvečal Krasu in njegovi arhitekturi, preostala njegova dela pa odlikujejo vse bolj nadrealistične prvine. Razstavljal je v Lichensteinu, Švici, Angliji, na Švedskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi, bil pa je tudi redni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki rišejo z usti ali s prsti na nogah. Stojan Zafred se je rodil na današnji dan leta 1951 v Postojni.
—–
Na današnji dan leta 1930 se je v Urugvaju v Južni Ameriki začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Sklepne tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Leta 1930 je prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2:0, Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov