Okoli leta 1770 se je rodil prvi slovenski balonar GREGOR KRAŠKOVIC. Po poklicu je bil specialist za zdravljenje kožnih in spolnih bolezni. V obdobju Ilirskih provinc je kandidiral za profesorja na ustanavljajoči se Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dokazano je, da je Gregor Kraškovic letel z baloni v letih od 1810 do 1814. Njegov 6. polet 20. novembra leta 1814 na Dunaju je opisan v časniku “Laibacher Wochenblatt” 14. decembra istega leta.
—–
Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih.
Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan pred 150-imi leti soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.
—–
Manjša kraška jama Divje babe visoko nad dolino reke Idrijce je pred dobrima dvema desetletjema postala pomembno paleolitsko najdišče z ostanki človeškega bivanja v kameni dobi. V dvanajst metrov debeli plasti usedlin so arheologi naleteli na številne ostanke orodja in orožja iz kamene dobe, oglja in ognjišč. Na današnji dan leta 1995 so blizu ognjišča v plasti, stari najmanj 45.000 let, našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico jamskega medveda.
Dolga je bila okoli deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Tako so naši arhelogi odkrili bržkone najstarejšo piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara vsaj 45.000 let.
—–
Na današnji dan leta 1925 se je v Bočarju v Vojvodini rodil operni pevec DRAGIŠA OGNJANOVIĆ. Po angažmajih v Bonnu in Gradcu je v letih od 1970 do 1982 pel v ljubljanski in mariborski operi, vmes pa je bil štiri leta direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pel je standardne basovske in basbaritonske vloge in bil še posebno uspešen kot interpret del Mozarta, Wagnerja in slovanskih skladateljev. V letih od 1960 do 67 je bil član Slovenskega okteta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je Dragiša Ognjanović poučeval tudi petje pri Glasbeni matici v Trstu.