Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Na današnji dan pred 170-imi leti so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Franz Liszt.
—–
Dramatik in pripovednik SLAVKO GRUM se je rodil na današnji dan leta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Na Dunaju je doštudiral medicino, spoznal psihoanalizo, bil nato zdravnik v ljubljanski umobolnici in do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal je razmeroma kratko obdobje, med dunajskim študijem in v prvih ljubljanskih letih, potem pa je njegova ustvarjalnost naglo ugasnila. Grumovo pripovedništvo obsega samo črtice in novelete. Te obravnavajo podzavestno motivirano mračno erotiko in gnus, samoto, strah in tesnobo, ki se v človeku razraščajo v duševno bolezen. Igra v dveh dejanjih “Dogodek v mestu Gogi” Slavka Gruma velja za eno najpomembnejših besedil v slovenski dramatiki.
—–
Eden naših najznamenitejših telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov BORIS GREGORKA se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 38 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijadi v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko gimnastično reprezentanco in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja. Boris Gregorka je med številnimi priznanji prejel tudi Bloudkovo nagrado.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Ljubljani rodil agronom FRANC BITENC. Leta 1949 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in pozneje tam tudi doktoriral. Kot izjemen strokovnjak je bil med drugim redni profesor tehnologije pridelave rastlinskih živil, od leta 1977 pa dekan biotehniške fakultete v Ljubljani. Raziskoval je skladiščenje, sestavo surovin za predelavo in nove tehnologije pripravljanja sadnih sokov. Franc Bitenc je objavil številna strokovna dela o živilstvu ter prejel Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju.
—–
Sindikalni voditelj in politik FRANCE TOMŠIČ je leta 1963 diplomiral na fakullteti za strojništvo v Ljubljani in nato delal na Inštitutu Jurij Vega. Leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam sodeloval s socialdemokrati. Po desetih letih se je vrnil, se zaposlil v ljubljanskem Litostroju in sodeloval v Zvezi sindikatov Slovenije. Decembra leta 1987 je vodil odmevno stavko litostrojskih delavcev, ki je dala pobudo za ustanovitev neodvisnih sindikatov in socialnodemokratske stranke.
Dve leti pozneje je postal prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje Slovenske demokratske stranke, in predsednik Neodvisnosti – Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije, za dosežke na področju demokratizacije pa ga je mesto Kamnik posmrtno imenovalo za častnega člana. France Tomšič se je rodil na današnji dan 1937 v Šmarci.