Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov