Skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je bil pobudnik ali graditelj številnih slovenskih postojank v naših gorah. Med drugim je odkupil zemljišče vrh Triglava, ga podaril Slovenskemu planinskemu društvu in izdelal načrt za stolp, ki naj bi tam stal. Dele stolpa so na vrh znosili Aljaževi farani in ga na današnji dan pred 121-imi leti postavili in utrdili. V nekaj manj kot dva metra visokem pločevinastem stolpu s premerom meter in 25 centimetrov so bili trije štirinožni stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in Pernhartova slika »Triglavska panorama«. Še istega leta so pod vrhom Triglava na južni strani vsekali v skale Staničevo zavetišče in postavili spominski plošči Valentinu Vodniku in Marku Pernhartu.
—–
Gledališki igralec, režiser in pedagog SLAVKO JAN se je rodil na današnji dan leta 1904 v Zagorju ob Savi. Študiral je slavistiko, hkrati pa obiskoval dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev. Večji del je igral in režiral v ljubljanski Drami in bil dvakrat njen ravnatelj. Na igralski akademiji je bil od leta 1946 predavatelj, pozneje redni profesor za režijo, pa tudi njen rektor. Oblikoval je številne glavne in naslovne vloge v klasičnih in sodobnih dramah, režirati pa je začel takoj po vojni.
Njegova uprizoritev Cankarjevih “Hlapcev” iz leta 1948 velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča; pomenila je vrh slovenskega gledališkega realizma in ansambelske igre tistega obdobja. Leta 1956 je za gostovanje na 3. mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu predstavo obnovil; »Hlapce« so uprizorili kar trikrat, hkrati pa je besedilo izšlo tudi v francoskem prevodu. Slavko Jan je leta 1949 dobil Prešernovo nagrado, leta 1974 pa Borštnikov prstan.
—–
Novinar in publicist LEV MODIC se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani. Med vojnama je sodeloval v levičarskih klubih in društvih. Leta 1941 je bil v nemškem ujetništvu, vendar so ga zaradi bolezni izpustili, nato pa se je leta 1943 pridružil partizanom. Po vojni je med drugim urejal Ljudsko pravico ter bil direktor urada za informiranje pri slovenski vladi in direktor Slovenskega
poročevalca, Cankarjeve založbe in časopisno-založniškega podjetja Ljudska pravica. Lev Modic je za svoje delo prejel najvišje novinarsko priznanje – Zlato odličje Toneta Tomšiča.
—–
Nizozemska plesalka in ena najslavnejših vohunk vseh časov Margareta Gertruda Zelle je z možem, častnikom kolonialne vojske, zadnja leta 19. stoletja preživela v nekaterih azijskih državah in se tam naučila plesov domačinov. Ko se je vrnila v Evropo, si je nadela umetniško ime MATA HARI – Oko jutranje zarje – in nastopala kot plesalka in igralka. Zaradi poznanstev z vplivnimi osebnostmi in želje po denarju je v prvi svetovnoi vojni postala vohunka, celo dvojna, saj je vohunila tako za Nemčijo kot za Francijo. Februarja leta 1917 so Francozi odkrili njeno dvojno agentsko vlogo in vojaško sodišče jo je obsodilo na smrt zaradi vohunjenja za Nemčijo. Mata Hari se je rodila na današnji dan pred 140-imi leti na Nizozemskem.