Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karolinška minuskula je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi. Od 9. do 12. stoletja je bila edina in prevladujoča pisava skoraj vse zahodne Evrope. Njena prevlada je značilna za kulturno enotnost te dobe, tako kot je bila latinščina splošen izobrazbeni jezik tistega časa. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, napisanih v karolinški minuskuli. Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela “Ecloga de moralibus Job” iz prve polovice 9. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodni arheološki muzej v Čedadu hrani Čedajski evangeliar iz 5. ali 6. stoletja, ki ima ob robovih v 9. in 10. stoletju v karolinški minuskuli zapisana številna osebna imena slovenskih romarjev. Tudi sloviti Brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000, so napisani v tej pisavi.
—–
Dunajski dvor je v začetku leta 1573 ukazal kranjskim deželnim ustanovam naj se dogovorijo o ureditvi poštne zveze za prenos pisemskih pošiljk med Gradcem in Ljubljano, stroške pa bi si delili deželni stanovi, deželni knez in uporabniki. Ker so se deželni stanovi z odločitvijo obotavljali, jim je deželni knez Karel na današnji dan leta 1573 ukazal za vzdrževanje te zveze letno prispevati 200 renskih zlatih dukatov. Sprva sta to počela le dva poštarja – pešca, pozneje pa so jih zaposlili več. Ta poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, nastala pred 443-imi leti, je bila tako pri nas prva stalna poštna zveza z natančno določeno smerjo in z natančno določenim časom prihoda in odhoda poštarjev.
—–
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih (seucih) nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar FILIP TRPIN. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Za Filipa Trpina so strokovnjaki nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
——
Operna pevka in pedagoginja FRANCHETTE VERHUNC je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva SAŠO CVAHTE se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 80 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan leta 1920 v Podgradu.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karolinška minuskula je latinična knjižna pisava, nastala okoli leta 780 v frankovski državi. Od 9. do 12. stoletja je bila edina in prevladujoča pisava skoraj vse zahodne Evrope. Njena prevlada je značilna za kulturno enotnost te dobe, tako kot je bila latinščina splošen izobrazbeni jezik tistega časa. Na Slovenskem je ohranjenih precej rokopisov, napisanih v karolinški minuskuli. Najstarejši je rokopis Lathcenovega dela “Ecloga de moralibus Job” iz prve polovice 9. stoletja, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Narodni arheološki muzej v Čedadu hrani Čedajski evangeliar iz 5. ali 6. stoletja, ki ima ob robovih v 9. in 10. stoletju v karolinški minuskuli zapisana številna osebna imena slovenskih romarjev. Tudi sloviti Brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000, so napisani v tej pisavi.
—–
Dunajski dvor je v začetku leta 1573 ukazal kranjskim deželnim ustanovam naj se dogovorijo o ureditvi poštne zveze za prenos pisemskih pošiljk med Gradcem in Ljubljano, stroške pa bi si delili deželni stanovi, deželni knez in uporabniki. Ker so se deželni stanovi z odločitvijo obotavljali, jim je deželni knez Karel na današnji dan leta 1573 ukazal za vzdrževanje te zveze letno prispevati 200 renskih zlatih dukatov. Sprva sta to počela le dva poštarja – pešca, pozneje pa so jih zaposlili več. Ta poštna zveza med Gradcem in Ljubljano, nastala pred 443-imi leti, je bila tako pri nas prva stalna poštna zveza z natančno določeno smerjo in z natančno določenim časom prihoda in odhoda poštarjev.
—–
Leta 1603 ali 1604 se je v Selcih (seucih) nad Škofjo Loko rodil teološki pisec in generalni vikar FILIP TRPIN. Bil je kaplan in župnik v različnih krajih na Slovenskem, v letih od 1656 do 1676 pa tudi generalni vikar in vizitator župnij ljubljanske škofije. V semenišču Collegium Marianum v Gornjem Gradu je sodeloval pri vzgoji duhovnikov in urejal škofijsko knjižnico. Kot dober poznavalec slovenskega jezika si je prizadeval za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju, spodbujal prevajanje in tudi sam prevajal. Za Filipa Trpina so strokovnjaki nekdaj zmotno domnevali, da je avtor Kálobskega rokopisa, slovenske cerkvene pesmarice, ki je nastala sredi 17. stoletja v župniji Kálobje v okolici Celja.
——
Operna pevka in pedagoginja FRANCHETTE VERHUNC je bila leta 1897 po končanem študiju petja na dunajskem konservatoriju eno sezono angažirana v berlinski Dvorni operi, nato je več let nastopala v Vroclavu in gostovala po Evropi. Imela je obsežen, temen in izenačen glas ter bila sugestivna odrska osebnost. Sopranistka Franchette Verhunc se je rodila na današnji dan leta 1874 v Ljubljani.
—–
Zdravnik specialist za higieno in organizator zdravstva SAŠO CVAHTE se je izpopolnjeval v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Veliki Britaniji, leta 1974 pa je dosegel doktorat znanosti iz socialne medicine. V letih od 1961 do 80 je bil direktor Republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, od leta 1974 pa tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Sašo Cvahte se je rodil na današnji dan leta 1920 v Podgradu.
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov